Srečna trinajstica v Šempasu

Festival vin in oljčnega olja je na prehodu iz marca v april privabil v Kulturni dom v Šempasu številne razstavljavce in, organizatorjem v veselje, tudi mnogo obiskovalcev. Ki so imeli kaj videti, pokušati in tudi slišati, saj so ga spremljale tri delavnice in okrogla miza o zgodbah, ki kipijo iz lonca.

Vinarja Ivan in Marko Jamšek (z leve) iz Vipavske doline v Šempasu 
vsako leto predstavita svoj pridelek. Foto: Leo Caharija
Vinarja Ivan in Marko Jamšek (z leve) iz Vipavske doline v Šempasu vsako leto predstavita svoj pridelek. Foto: Leo Caharija

Pravzaprav je bilo slavnostnih dogodkov ob trinajsti izvedbi festivala, ki ga soorganizirata Turistična zveza - TIC Nova Gorica in Krajevna skupnost Šempas, še več. Začelo se je z razglasitvijo županovega vina, pravzaprav županovih vin, saj bo imel prvi mož Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič kar dve ustekleničeni protokolarni darili, (beli) chardonnay 2017, ki ga je pridelal Ivo Čotar s kmetije Kraljič na Tabru, in (rdeči) cabernet sauvignon 2012, ki ga je pridelala Ingrid Saksida iz Zalošč. Oljkarji so seveda nestrpno pričakovali razglasitev najboljših olj in srčno zaploskali Borisu Mariniču (Bose oil, Ceglo) za šampionsko istrsko belico, kakor tudi vicešampionu Ernestu Kantetu (Šempas) za mešano ekstra deviško oljčno olje. Kakšno spremembo lahko naredi kaplja različnega olja na kruhku, brusketi, v zelenjavni mineštri, na solati ali pecivu, pa so lahko zainteresirani le malo zatem preverjali na delavnici o druženju oljčnega olja s hrano, ki jo je vodil dr. Vasilij Valenčič.

K pršutu gre v Vipavski dolini belo vino

Med razstavljavci sicer še vedno prevladujejo vinarji, in ob rednih, že skoraj hišnih, je bilo kar nekaj novih obrazov. Predstavnikom primorske vinorodne dežele se zaenkrat še plaho pridružujejo zastopniki regij, kjer bolj kot na rebulo ali vitovsko slišijo na šipon, toda njihova prisotnost je cenjena in nadvse zaželena, saj prispeva k dopolnitvi podobe o Sloveniji kot pestri vinorodni deželi.

“Če nam slika iz satelita ali prelet dronov lahko zagotovijo boljše možnosti za nadzor in dvig kakovosti, moramo to uporabiti.”

Gianfranco Kozlovićvinar

Slogovno so bila vina v razponu od povsem suhih penin do sladkega ledenega vina, od belih prek rdečkastih do rdečih, pa tudi oranžnih je bilo več kot za vzorec. Pridelovalci so se predstavljali z različnimi letniki, ne zgolj tistimi iz tekoče prodaje, kar je olajšalo izbiranje vin za delavnice, ko se je iskalo primerno spajanje med hrano in vinom. Dr. Stanislav Renčelj in Ivan Peršolja sta svojo pozornost namenila pršutu, avtor tega članka in Marjetka Plesničar pa izzivom veganske prehrane. Prva delavnica je potrdila (pričakovano) ujemanje najbolj cenjenega suhomesnatega izdelka z belimi vini, druga pa usmerila pozornost na idejno in tudi dejansko sorodnost med zdravim prehranjevanjem in oranžnimi vini, še zlasti biološko pridelanimi.

Roboti v kuhinji, gostitelji med gosti

Posebno pričakovanje je veljalo okrogli mizi, ki jo je povezoval novinar Sašo Dravinec in kjer so svoje poglede na gastronomijo enaindvajsetega stoletja kresali gostilničarja Joško Sirk (Pri lovcu - La Subida), Uroš Štefelin (Vila Podvin), domači vinar Klemen Mlečnik in istrski gost Gianfranco Kozlović. Miselno rokavico druščini je vrgel že Sirk, ki je pozdravil robotizacijo kuharskih opravil, saj naj bi se potem gostitelj res lahko sproščeno ukvarjal z gosti in mu pričaral še vse kaj več kot dobro hrano na krožniku, predvsem pa doživetja. Ta segajo od vstopa v družinski krog do izkušenj, ki jih da noč v bližnjem gozdičku, je prepričan Slovenec z Michelinovo zvezdico. Štefelin se je bolj posvetil uspehom, ki jih lahko imajo povezani gostilničarji pri spodbujanju kmetov, da ohranjajo pridelavo starih vrtnin in poljščin na okolju prijazen, trajnostni način, vinarja pa sta ob sorodnem stremljenju h kvaliteti predstavila dokaj različne poglede na to, kako naj napredek vstopa v vinograde in klet. “Če nam slika iz satelita ali prelet dronov lahko zagotovita boljše možnosti za nadzor in dvig kakovosti, moramo to uporabiti,” je prepričan eden od stebrov momjanskega in istrskega vinskega preporoda Gianfranco Kozlović, njihove sonaravne prakse je predstavil še mladi Mlečnik.

Dejana Baša, ki je sicer idejna voditeljica celotne prireditve, je ob tej priložnosti predstavila pobudo GO Gourmet za ovrednotenje krajevnih pridelkov, Lavra Peršolja Jakončič pa je kot primer dobre prakse in odgovornosti velike hotelske družbe do ohranjanja gastronomskega bogastva navedla HIT-ovo akcijo Glocal Gourmet.

Na festivalu so se predstavili tudi nekateri gostinci, vključeni v razvijajočo se blagovno znamko GO Gourmet (Ošterija Branik, Ošterija Žogica Solkan, Gostilna Winkler Lokve), zbrane pa je kot vedno razveselil Vinko Cernatič (Pri Rjavčevih), tokrat še najbolj s pršutom krškopoljca proste reje in salamo velikanko, pravzaprav dolžinko, ki so ji namerili kar poltretji meter.


Najbolj brano