S hrano nad spomladansko utrujenost

Letos nas narava zares preizkuša. Velikonočne praznike smo (že drugič) praznovali brez pravega druženja, a je bilo kljub vsemu zelo lepo. Sodeč po voščilih, ki sem jih prejela, ste vsi naredili velikonočno pojedino tako kot jaz in si pridobili dodatno moč in upanje, da se bomo lahko kmalu spet svobodno gibali.

Že pred prazniki so napovedovali pravi zimski mraz, ki bo ogrozil sadno drevje, in res se je to zgodilo. Preizkušnja, ki jo marsikateri kmet zdaj doživlja, terja od vseh še več dodatne moči. In misli mi spet begajo v otroštvo, ko so vremenske ujme - toča, zmrzal, suša ali poplave - prav tako večkrat prizadele kmete. Toda, kar sem si dobro zapomnila od staršev in vseh možakarjev in žensk na vasi, je spoznanje, da večja kot je težava, večjo moč moraš imeti.

Zato so kuhali ričet, polento in druge koruzne jedi, prosene in ajdove kaše ter pripravljali solato ali radič z jajci, spekli ali skuhali štruklje ... In za težka dela nikoli ni smela manjkati kakšna klobasa.

Vse te jedi so “ta prave” tudi za vse, ki jih muči spomladanska utrujenost. To spremlja brezvoljnost z vidnim znamenjem izgube energijo, ko ničesar več ne zmoremo, ne fizično ne psihično. Že večkrat sem zapisala, da moramo spomladi telo pripraviti, da bo lahkotnejše in mu obenem omogočiti, da bo hranilne snovi iz hrane lahko spremenilo v več energije.

Prav v teh jedeh je skrivnost večje energije v nas. Ta nastaja v milijardah celic, ki nas gradijo in hkrati proizvajajo uporabno energijo prek zapletenega kemičnega procesa, med katerim hranilne snovi (maščobne kisline, glukoza in aminokisline) s pomočjo kisika zgorevajo v “celičnih pečeh” - mitohondrijih. Preprosto rečeno - za energijo potrebujemo hrano.

Kaj jesti, da bomo polni energije?

Najprej poskrbimo za odprto pot, torej za propustnost celične membrane ali tako imenovanega fosfolipidnega dvosloja, da hranilne snovi lahko vstopijo v celice. Kajti tudi tu gre iskati vzroke za utrujenost in pomanjkanje energije. Če je celična membrana zaprta, potem hranilne snovi niti ne morejo priti v celico, kjer poteka proces zgorevanja in nastajanja energije. Za vstop so nujne esencialne maščobne kisline omega 3 in omega 6. Maščobne kisline omega 3 dobimo v plavih ribah: skušah in sardinah, v lososu, avokadu, orehih, lešnikih ter v ričkovem, orehovem, lešnikovem in manj v drugih hladno stisnjenih oljih. Znanstveniki so ugotovili, da je imelo 80 odstotkov ljudi s sindromom kronične utrujenost hudo pomanjkanje omega 3. Za energijo so nujne tudi maščobne kisline omega 6 (hladno stisnjena rastlinska olja: oljčno, sezamovo, olje pšeničnih kalčkov, olje grozdnih pečk), a obe vrsti maščobnih kislin morajo biti v pravem razmerju.

Za tvorbo energije potrebujemo še vitamine in minerale. Tu imajo zlasti veliko vlogo vitamini skupine B (B1, B2, B3, B5, B6, B9 in B12) in vitamin C ter minerala magnezij in cink. Vitamini B kompleksa imajo veliko vlogo kar pri 60 presnovnih operacijah. Med minerali moram omeniti še krom, ki spodbuja nastajanje energije v mišičnih celicah, in fosfor, ki shranjuje energijo v obliki ATP in ADP, ter železo, jod in selen.

V nasprotju s prepričanjem mnogih moramo uživati tudi kruh iz polnovredne moke in jedi iz polente, ječmena, prosene kaše, saj je to vir energije. Ti se počasi razgrajujejo na glukozo, zato energija traja dalj časa. Po nekaterih podatkih bi morali kar polovico vse energije dobiti prav prek kompleksnih ogljikovih hidratov. Ti imajo zraven še vlaknine in vitamine B kompleksa, ki pa so aktivatorji presnove.

Ne smemo pozabiti niti na zaščito, ki jo nudijo antioksidanti. Samo pomislite: takoj ko se spomladi pojavi regrat, ga gremo skoraj nagonsko nabirat. Regrat vsebuje veliko vitamina C, ki sodeluje pri vsaj 300 presnovnih procesih v telesu in je nujen za tvorbo energije. Ima pa tudi izredno močno prečiščevalno sposobnost. Podobno funkcijo imajo tudi špinača iz kopriv, redkvica, mlada čebula, česen in rabarbara ter gozdne jagode, robidnice, maline, borovnice in ene prvih spomladanskih sadežev - češnje. Ravno te odplavljajo strupe iz telesa, tudi tiste, ki nastajajo pri presnovi.

Prva pomoč pri spomladanski utrujenosti

Hitra ali prva pomoč pri spomladanski utrujenosti so: banane, pest rozin, kozarec čistega grozdnega soka, ki ima poleg antioksidantov tudi fruktozo, kar hitro dvigne energijo, potem jajčni šoto, jabolka zaradi vitamina B5, avokado, orehi in lešniki pa zaradi maščobnih kislin. Nekoliko počasneje, a prav tako izvrstno delujejo: školjke in morski sadeži, ribe, meso, jajca, temno zelene solate, koprive, regrat in radič, mlada špinača in šparglji.

> Pomaka ali polivka za dvig energije: potrebujemo tri vrste olja (orehovo, lešnikovo in oljčno; ali samo ričkovo; ali oljčno, bučno in orehovo), česen, peteršilj, sesekljani mandlji, orehi, lešniki, pinjole in pistacije ter limonin sok. Zelo okusna polivka je z dodatkom kisle smetane ali jogurta. Če ponudimo takoj, potem rahlo solimo. Sicer storimo to tik preden vanjo pomakamo koščke kruha.

> Hitri napitek za energijo: po eno jabolko, hruško, limono in pomarančo, štiri slive, dve žlici medu, prilijemo en liter mleka ali sirotko, vodo in zmešamo.

> Hiter krepčilni namaz: potrebujemo rezine ali kos kraške slanine, kuhana jajca, albuminska skuta, česen, čebula, drobnjak, korenček, sončnična semena, motovilec. Kraško panceto skupaj s česnom in čebulo zmeljemo z mesoreznico ali kutrom do mazavosti, dodamo kuhan jajčni rumenjak, nekaj skute in spet zmešamo. Pred koncem vmešamo še sesekljan drobnjak in nariban korenček. Ponudimo na rezinah rženega kruha, potresemo s sončničnimi semeni in okrasimo s koluti jajčnih beljakov. Na sredino beljakovih kolutov damo rozeto motovilca.


Najbolj brano