Različni vzroki kašlja

Kašelj je znak obolenj dihalnih poti, vendar so vzroki zanj lahko tudi posledica obolenj srca.

Na osnovi spremljanja značilnosti kašlja in ob prisotnosti morebitnih drugih znakov lahko z natančnim kliničnim pregledom veterinarji razlikujemo potencialne vzroke.

Pri mladih psih je vzrok suhega kašlja v krajših napadih najpogosteje posledica virusnih okužb, povzročiteljev tako imenovanega kužnega kašlja. Bolezenski znaki pogosto izzvenijo brez zdravljenja, v hujših primerih pa simptome blažimo z zdravili za pomirjanje kašlja. V nekaterih primerih se virusni okužbi lahko pridružijo še različne bakterije, zaradi katerih se kašelj spremeni. Živali izkašljujejo gosto sluzavo vsebino, pridružijo pa se lahko tudi povišana telesna temperatura in drugi znaki splošne prizadetosti. V takih primerih je obisk veterinarja nujen, saj lahko vnetje zgornjega dela dihal brez ustreznega zdravljenja napreduje v pljuča, tudi z zelo resnimi posledicami. Poleg osnovnih laboratorijskih krvnih preiskav obolenja pljuč ugotavljamo najpogosteje z rentgenskim slikanjem. Zdravljenje pljučnic, ki jih lahko povzročajo tudi nekateri paraziti, je bolj ali manj zahtevno, uspešnost pa je odvisna od natančnega ugotavljanja povzročitelja, za kar je potrebna preiskava - bronhoskopija, pri kateri v splošni anesteziji neposredno pregledamo videz dihalnih poti, hkrati pa odvzamemo vzorce njihove vsebine in tkiva za mikrobiološko, citološko in histološko preiskavo. Kadar koli se pojavi vlažen, produktiven kašelj, ne smemo uporabiti zdravil proti kašlju, saj ta preprečujejo izkašljevanje vsebine. V omenjenih primerih uporabljamo zdravila, ki vsebino mehčajo in olajšajo njeno izločanje.

Kadar koli se srečujete s kašljem, bodite pozorni na trajanje, značilnosti kašlja in morebitne sočasne znake.

Napadi kašlja so lahko posledica različnih oblik bronhitisa, vnetja bronhijev, ki so zelo pogosto posledica alergičnih reakcij. Pri živalih, še posebej mačkah, poznamo tudi astmo.

Pri napredovalih obolenjih srca se pri psih in mačkah prav tako pojavi kašelj, ki je posledica kopičenja tekočine v pljučnem tkivu, kar imenujemo pljučni edem. Ti pacienti poleg ostalih zdravil glede na osnovno bolezen srca potrebujejo zdravila za pospeševanje izločanja tekočine iz organizma ali diuretike. Tudi pri teh pacientih za oceno prizadetosti pljuč običajno uporabljamo rentgensko slikanje prsnega koša. V osnovni klinični pregled sodi tudi poslušanje srčnih tonov. Šumi, ki jih zaznamo s stetoskopom, so znak bolezenskih dogajanj na srcu. Za natančnejšo diagnozo pa vsak potencialni srčni bolnik potrebuje kardiologa, ki bo opravil ultrazvočni pregled srca, posnel elektrokardiogram in odredil ustrezno zdravljenje.

Suh kašelj pri starejših, predvsem malih pasmah psov, ki se pojavlja zlasti pri vznemirjenju, pa je lahko posledica obolenja sapnika, tako imenovanega kolapsa traheje. Obolenje je posledica degenerativnih sprememb na hrustančnih obročkih sapnika, ki se sploščijo, s čimer se zmanjša pretok zraka skozi sapnik. Nekatere, predvsem večje pasme psov, pa pogosteje zbolijo za drugo, prav tako starostno degenerativno boleznijo, ki jo imenujemo paraliza žrela. Pri teh psih se ob kašlju pojavijo tudi motnje v hranjenju, saj zaradi zmanjšane funkcije žrela težje požirajo. Kolaps sapnika ugotavljamo običajno z rentgenskim slikanjem in funkcionalnim rentgenskim spremljanjem gibanja sapnika, paralizo žrela pa lahko ugotovimo s pregledom žrela v splošni anesteziji, ko ocenjujemo normalno gibanje tkivnih struktur v žrelu med vdihom in izdihom. Kolaps sapnika lahko zdravimo z vstavitvijo opornice, kar je relativno kratek, vendar predvsem zaradi izjemno visokih cen opornic tudi drag postopek. Žal večina kliničnih študij ugotavlja, da tudi opornice niso najbolj dolgotrajna rešitev, saj se zaradi gibanja pogosto poškodujejo in ponovno vsaj delno ali celo v celoti prekinejo dotok zraka do pljuč. Paralizo žrela zdravimo kirurško, uspeh pa je odvisen predvsem od stopnje paralize.

Posebno “poglavje” so tako imenovane brahicefalične pasme, pri katerih zaradi številnih anatomskih anomalij, kot je podaljšano mehko nebo, zožene in deformirane nosnice, zožen sapnik, razvijejo različne stopnje brahicefaličnega sindroma. Zdravljenje je kirurško, uspešnost pa odvisna od stopnje prizadetosti, pa tudi izkušenj kirurga. Posegi pri teh pacientih predstavljajo tudi večje tveganje pri anesteziji in v času okrevanja, več ur po prebujanju iz anestezije.

Kadar koli se srečujete s kašljem, bodite pozorni na trajanje, značilnosti kašlja in morebitne sočasne znake. Podrobi opisi in/ali posnetki bodo v pomoč tudi vašemu veterinarju.


Najbolj brano