Štorje sz škrinje (20): Postoli, štivali, cokoli, šandali

Domenico Venturini je leta 1906 v svojem knjižnem delu - Guida storica di Capodistria - za Čevljarsko ulico zapisal, da je dobila ime po večjem številu čevljarjev (Via Calegaria - calzolai, caleghèri, str. 97), ki so v tej ulici imeli svoje delavnice. Poskrbeli so za uničene 'postole, štivale, cokole, šandale' ter drugo.

Prav v tej ulici so bile po drugi svetovni vojni tudi trgovine z obutvijo: od prvih povojnih čevljarjev družine Šker do Borova, Peka, Kopitarne, Planike in Alpine, Ciciban pa se je nahajal v Župančičevi ulici.

Nona ni imela veliko parov čevljev. Nasploh so imeli tedaj manj vsega, so pa zato dosti bolj skrbeli za svoje stvari. Nona je čevlje in oblačila nosila, dokler niso bili “za hitit ća”.

Koprski čevljarji

Bogdan Stepančič, Aleksandar Vuković, Husein in Samir Šaković, Ivan in Anica Klun, Ignac Dominič, Miloslav iz Osijeka, pa Mustafa Mučo Kurić in še veliko drugih čevljarjev je nekoč, nekateri pa to še vedno počnejo, vestno opravljala svoje delo. Vsaka delavnica je imela in ima vsak dan svojo zgodbo. Tako kot slehernik. Potrudimo se, da bodo za nami ostale lepe štorje.

Prvi čevljar, ki je v Župančičevi ulici v Kopru popravljal čevlje in izučil tudi druge mojstre, je bil Bogdan Stepančič. (osebni arhiv Vitje Marchesana)

Pokojni čevljar, Slavonec Miloslav iz Osijeka, je imel svojo delavnico na Cankarjevi ulici (v 70. in 80. letih) nekaj metrov naprej od palače De Belli ali “bosanske ambasade”, kot smo ji rekli (in ji še vedno tako pravimo) Koprčani.

O avtorici

Mirella Baruca skozi spomine na svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage pripoveduje duhovite zgodbe o življenju v Kopru nekoč. Prosti čas posveča tudi ljubiteljski fotografiji in risanju. Karierno pot je gradila v Istrabenzu, kjer je skrbela za odnose z javnostmi, nakar je to področje vrsto let negovala tudi na Univerzi na Primorskem, kjer je trenutno zaposlena kot predstojnica tajništva.

Miloslav je bil majhen, okrogle postave in redkih las, a nasmejan in hudomušen mož. Rad se je pohecal s svojimi strankami v sicer polomljeni slovenščini, a smo ga vsi razumeli.

“O, dober dan, gospođa Ivanka!”

“Bon djorno! Sen prnesla postole. Bi treba jih popravit!”

“A šta im fali?”" se je čudil Miloslav svetlečim, novim čevljem.

“Jimajo duh jezik ino vsako trko mi nardi faštidijo!” je razložila nona.

“Pa taman za tebe, Vanca!” se je pohecal čevljar.

“Ben, kaj ćeš mi ga skratit ali kaj?”

“Tebi ili čevljim?” je v šali pripomnil Miloslav.

“Alora ti jih pestim. Du kadà jih boš naredu?” je nona, verjetno namenoma, preslišala zbadljivko na račun “lingue lunge”.

“Oču, oču, pridi za dva dni.”

Starejša kot je bila nona, bolj je kritizirala modo čevljev. Niso ji bili všeč okraski, še manj vezalke, da o petah ne govorimo. Vsakič ko sem šla s Pavlo in Melito ven in ko je po lesenih stopnicah odmeval ropot mojih visokih pet, je Vanca pripomnila: “Kaj topotaš kur kobila? Opet jimaš une take na špilo, dužje od tebe!”

“Kaj niso lepi?” sem jo podražila.

“Ben, ma kaku si lahku u teh postolih do zejtra? Dio mi perdoni, da bin bla fant, bi se bala plesat sz tabo!”

“Ma, daj, nona, sem kot bosa v njih! Ale, grem!” sem ji pomahala in stekla po ulici do Melite, kjer je bilo zbirno mesto.

Starejši Koprčani znajo povedati, da je bila po vojni v Kopru v začetku 60. let (po letu 1950) med najstarejšimi čevljarji družina Šker, ki je čevlje izdelovala in popravljala. Leta 1958 pa se je iz Črne Gore iz mesta Andrijevice v Koper preselil Aleksandar Vuković in na začetku sedanje Župančičeve ulice odprl svojo čevljarsko delavnico.

Aleksandar Vuković v mladih letih s soprogo (foto: osebni arhiv Aleksandra Vukovića)

Dela je bilo tedaj več, kot ga je danes, zato je spreten Vuković, ki je znal govoriti tudi italijanski jezik (naučil se ga je od italijanskih vojakov v Baru, h katerim je kot otrok zahajal po hrano), zaposlil šest vajencev. Delaven mojster, ki je 15. avgusta lani zaokrožil 90 let, se danes pohvali, da je izdeloval škornje za slavne glasbenike skupine Kameleoni, zato je bil prepoznaven po celi Jugoslaviji in dlje.

Prav pred Vukovićevo delavnico Kameleona igrata pandolo. (Vir: www.muzikaobala.si)

Poleg popravil je izdeloval celo ortopedske čevlje, nogo je preprosto izmeril in s pomočjo skice, ki jo je spretno narisal, je izdelal načrt za ustrezno obuvalo. Za trdo prigaran zaslužek si je Vuković privoščil za tiste čase luksuzen avtomobil Ford Cortina Escort. Koprčane in Koper, kjer sta si z ženo po vojni ustvarila družino s štirimi otroki, je Vuković, najstarejši mojster te obrti v Sloveniji, hitro vzljubil. Nadaljevanje prihodnjič.

---