Poklon dnevu zmage

Osmega maja zvečer, na predvečer dneva zmage nad nacifašizmom, vreme ni bilo najbolj naklonjeno organizatorjem zdaj že tradicionalnega srečanja ob napisu TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Osrednjo prireditev z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič so zato prestavili na pokrito kotalkališče ob nekdanji solkanski karavli, nekaj pohodnikov pa se je vseeno podalo na običajno zborno mesto.

Napoved res ni bila ugodna in po malem so se na kamnih že poznale dežne kaplje, toda nek drug pregovor pravi, da vreme ni nikoli slabo - le obleka mora biti dobra. “Saj nismo iz cukra,” je dejal Simon Tulipan, sicer redni udeleženec tega in podobnih pohodov. Opremljena s pelerinami, čelnimi svetilkami ter hrano in pijačo iz nahrbtnika se je dvanajsterica odpravila na pot s parkirišča ob mostu čez Sočo po južni poti na Sabotin. Tu so nekoč patruljirali graničarji, ki so obenem z mnogimi prostovoljci, med njimi pa tudi šolarji na športnem dnevu, leta 1978 zgradili napis NAŠ TITO na platoju pod vrhom sv. Valentina. Zgodovina napisa je sicer starejša, toda to je druga zgodba, kakor tudi prestavljanje zapisa, ki je zdaj le delno na nekdanjem mestu.

Kamne še kar premetavajo

Med letošnjimi pohodniki, pravzaprav pohodnicami, sta bili tudi Silva Cigoj, takrat učenka Zdravstvene srednje šole v Šempetru, ki se še vedno dobro spomni delovne akcije, ko je pomagala zlagati kamne v že postavljeno šablono, in Nives Bijuklič, ki je bila takrat še osnovnošolka. “Trikrat sem bila na akciji, od tega enkrat v dežju. In to v telovadnih copatih. Kot miš sem bila mokra,” je z nasmehom pripovedovala. Čutiti je bilo nekaj prikritega zbadanja na račun tistih devetdesetih, ki so se še dan prej zaklinjali Nataši Šuligoj kot pobudnici skupnega grizenja v kolena, da bodo prišli zraven, potem pa so se zbali dežnih kapelj.

Prireditveni prostor je bil urejen kot že dolgo ne. Trava pokošena, kamni spravljeni na svoje mesto in pobeljeni. Člani Sekcije Maj 45, ki deluje v okviru novogoriške borčevske organizacije za vrednote NOB, so se potrudili, da bi karseda lepo praznovali petnajsto srečanje pri napisu, ki za mnoge simbolizira željo in boj Primorcev za zlom fašizma in priključitev k matični domovini. “Še vedno imamo opravka z vandali, ki si dajejo duška z razmetavanjem kamenja, celo drevesa s planinskimi markacijami v okolici napisa, ki je za nas spomenik, so posekali,” je povedal predsednik sekcije Aleksander Škrlj, ki si prizadeva za odkup sosednjega zemljišča, kjer bi lahko na svoji zemlji postavili napis, saj je sedanji na kar šestih parcelah prav tolikih lastnikov.

Bakle bodo prižgali na dan mladosti

Po stiskih rok, skupnem slikanju in kratkem okrepčilu se je večina pohodnikov odpravila v dolino, da bi ujela vsaj zaključek prireditve, na kateri je bil slavnostni govornik zgodovinar Martin Premk. V novi luči je prikazal zgodovino uporništva, ki se je začelo že po določitvi rapalske meje leta 1920, s katero si je Italija prisvojila naše ozemlje, orisal vlogo Tita kot bojevnika in spretnega diplomata, pa tudi povezovalca narodov, ter zaključil z vsebinskim pomenom, ki ga ima izraz priključitev (in ne vrnitev) Primorske k matični domovini. Med udeleženci proslave so izstopali predstavniki Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra iz Maribora, sicer pa se je v spominsko knjigo vpisalo kar 346 obiskovalcev prireditve na predvečer dneva zmage. Zbrane je navdušilo prepevanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah, ki je po vrsti koračnic vse dvignil na noge z Vstajenjem Primorske, kateri so morali ob bučnem ploskanju dodati še nekaj pesmi iz njihovega bogatega repertoarja.

Vrh Sabotina je medtem izginil v gosti megli, tako da se je Darko Žnidarčič, zadolžen za prižig bakel, odločil, da jih raje prihrani za kak drug dan. Po mestu se že govori, da bo napis zažarel v počastitev nekdanjega dneva mladosti, torej 25. maja.

---