Julijski osebnosti Primorske sta Ksenija Dobrila in Walter Bandelj
Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, sta prepričana, da zmaga na julijskem izboru Osebnosti Primorske ni njuna osebna, temveč pripada vsem, ki so si prizadevali za vrnitev Narodnega doma Slovencev.
Foto: FOTODAMJ@N
Kot poudarja predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, je to “nagrada za organizaciji, ki sta se zelo potrudili in sta s številnimi akterji zaslužni za vračanje Narodnega doma v Trstu”, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila pa dodaja: “Ta nagrada gre celi verigi ljudi, ki so bili desetletja vpeti v zgodbo Narodnega doma. Tisti, ki so, ko se je pisal zaščitni zakon, vanj vključili tudi to nepremičnino, tisti, ki so s svojimi podpisi (zbiral jih je Primorski dnevnik) zahtevali vrnitev, tisti, ki so vsako leto obeleževali požig, tisti, ki so ob stoletnici odprtja ponovno obudili zanimanje za Narodni dom, tisti, ki so pravi trenutek predlagali ministru Karlu Erjavcu, naj se o vrnitvi dogovori z ministrom Angelinom Alfanom.” Bandelj ocenjuje, da je začetek vračanja največji dogodek za Slovence v Italiji po odobritvi zaščitnega zakona (št. 38/2001).
Filigranskega dela, kot mu pravi Ksenija Dobrila, je bilo vseskozi veliko, dopisi, ki so romali v Rim, so bili sad dolgega razmišljanja in dogovarjanja. V prizadevanjih za dosego memoranduma o soglasju glede vrnitve Narodnega doma, ki, kot opozarja, ni končni rezultat, je pa manjšini nakazal dokaj konkretno pot do njegove uresničitve, sta krovni organizaciji lahko računali na slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Bil je “mož beseda” in je z italijanskim kolegom Sergiom Mattarello bistveno pripomogel k temu, da 13. julij 2020 ni bil le počastitev stoletnice požiga.
Vsi julijski kandidati
Kandidati za julijsko osebnost Primorske so bila še koordinatorka projekta S prsti do znanja Ina Sulič, športni direktor sežanskega Tabota Davor Škerjanc in podpredsednik društva za vrednote NOB Idrija-Cerkno Jože Jeram. Pogovoru s Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandljem lahko prisluhnete na Radiu Koper danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek opoldne.
SKGZ in SSO sta ustanovila Fundacijo Narodni dom, prvo skupno formalno telo, ki bo prevzelo lastništvo Fabianijeve palače v Ul. Filzi. Organizaciji sicer že veliko let delata skupaj in usklajeno, sedaj pa sta začutili potrebo, da ustanovita skupen subjekt. “Mislim, da je to tudi slika naše prihodnosti, če bomo hoteli skupaj kaj doseči. To je za nas operativno telo in tu se moramo izkazati,” je prepričan Bandelj, ki opozarja, da bi brez slovenske diplomacije težko prišli do lastništva. “Prav zato, ker nam je diplomacija zelo operativno stala ob strani, se nam je zdelo dobro, da v upravnem odboru fundacije sedita tudi eminentna predstavnika Slovenije in Italije, ki bosta bdela nad delovanjem te ustanove,” dodaja Ksenija Dobrila.
Težko je danes napovedati, kdaj naj bi bil “novi” Narodni dom nared in kaj se bo v njem dogajalo. Kako pa si sama zamišljata prihodnost stavbe? “Krovni organizaciji bosta gotovo v njem, tako nam bo lažje delati,” se nasmehne Bandelj, ki je prepričan, da mora biti Narodni dom odprta zgradba, v kateri se pretaka veliko ljudi. “Najpomembnejše je, da vanj vstopijo slovenske organizacije, a tudi hrvaške, zakaj ne srbske. Stavba stoji v mestnem središču in mora postati del mesta, kajti opažam, da smo v njem nekoliko na obrobju.”
“Naša prisotnost je preveč zasenčena in to je nepravično, ne do nas samih, ampak do mesta, ki je tako raznoliko,” dodaja Ksenija Dobrila, ki želi, da bi bil Narodni dom privlačen in pomemben za Trst, “da bi vsakemu, ki gre tam mimo, srce zaigralo, ker se notri nekaj lepega dogaja”. Prepričana je, da ko delaš z ramo ob rami, v isti stavbi, nastopijo drugačne dinamike in sinergije, “to bi pa lahko res dalo nov zagon delovanju naše skupnosti na vseh področjih: da smo bolj ažurni in usklajeni, kar ljudje od nas tudi pričakujejo. Moja velika srčna želja pa je, da v njem uredimo tudi pomembno likovno galerijo, kjer bi prišli slovenski umetniki do izraza na stalni in sprotnih razstavah”.
“Če bodo naložbe in bo motivacija velika, ni razloga, da nam ne bi uspelo,” sta prepričani julijski osebnosti Primorske.