Nogometni prvak je imel raje glasbo

Že z obiljem promocije je včasih težko privabiti ljudi na dogodke, še bistveno teže je, če reklame sploh ni. V drugem primeru je s koncertom v poklon Oliverju Dragojeviću 31-letnemu Lucijčanu Etienu Huskiću dvakrat uspelo napolniti portoroški Avditorij. Pred leti se je spogledoval s poklicno nogometno kariero, s Koprom je bil tudi državni prvak. To je zdaj zanj hobi, glasba pa vse bolj poklic.

Kaj druži glasbenika in nogometaša? Oba potrebujeta uglašen orkester. Etien Huskić, ki v glasbenem poslu, ko nastopa skupaj s skupino Tempera, uporablja francosko različico imena Etienne, sicer še brca, a bolj za svoj “gušt,” medtem ko glasba postaja vse pomembnejši del njegovega vsakdana. V resnici sta se nogomet in glasba pri njem za prevlado borila od otroštva. Klavir je kot samouk začel igrati v drugem razredu osnovne šole v Sečovljah, prav tako ga je privlačil nogomet. “Mama me je pri enajstih letih postavila pred odločitev: ali glasbena šola in klavir ali nogomet. Jasno, laže je kupiti žogo kot klavir.” Klavir je nato kupil pri 15 letih z izkupičkom prvega študentskega dela.

Državni prvak s Koprom

V nogometni karieri sicer ni bil dolgo na višji ravni, vendar je imel vse nastavke zanjo. V dresu Kopra je bil mladinski državni prvak. Iz takratne ekipe so zares uspeli le Jan Koprivec, Ivica Guberac in Andraž Struna, večina pa nogometa ne igra več. Vodil jih je nekdanji slovenski selektor Igor Benedejčič. Po tej sezoni so Huskiću ponudili prestop med člane. Na najvišji ravni je igral le dve sezoni, vendar se lahko ponaša z naslovom državnega prvaka v dresu Kopra (2009/10), potem pa ga je naslednjo sezono pot vodila v ajdovsko Primorje. “Nogometna kariera se je ustavila zaradi poškodbe, ki sem jo staknil tri kroge pred koncem sezone v Primorju, kamor me je posodil Koper. V Kopru so mi po osvojenem naslovu obljubili podaljšek pogodbe, ampak iz tega ni bilo nič. Pri zdravljenju sem bil prepuščen sam sebi. Začel sem vse bolj razmišljati o glasbi.”

“Petar Grašo je pred 1500 obiskovalci prebral sporočilo: 'Med vami je neki fant, Etien, ki igra klavir in poje moje pesmi. Naj pride na oder.' Vsi so se obrnili proti meni - in kaj sem hotel. Spil sem vodko in stopil na oder. To je bil moj prvi javni nastop.”

Etien Huskić, nekdanji nogometaš, zdaj glasbenik

Po operaciji je po štirih mesecih Huskić sam opravil z rehabilitacijo in se pridružil ekipi v Bujah, v eni nižjih hrvaških lig. Trenutno igra tik čez mejo v Dajli. “Pričakoval sem, da mi bo klub stal ob strani, ampak kaj hočemo, v Kopru so bile že klasične razmere. Sem pa hvaležen trenerju Nedžadu Okčiću, da sem bil zraven in da sem se učil od Mirana Pavlina in Amirja Karića. Doma imam plaketo državnega prvaka. Tega nima vsak.”

Po osvojenem državnem naslovu je odšel v Ajdovščino, kjer je tudi nogometno Primorje preživljalo zadnje obdobje agonije. Lahko bi zapisali, da so bili tam bolj lačni kot siti. “Hja, dobra ugotovitev. Sezono smo končali, ker smo bili res prava ekipa. Tudi izven nogometa smo se dosti družili in ta vez nas je držala, da smo se iz Istre vozili v Ajdovščino na treninge. Vzeli smo točko v Mariboru, premagali Koper doma, v začetku smo bili celo visoko uvrščeni. Potem je šlo samo še navzdol. Zbirali smo za tank goriva, saj ni bilo več službene kartice. Igrali smo na svoje stroške.”

Del istrskih vozačev v nogometno Ajdovščino leta 2011, desno je Etien Huskić, tudi modri clio je njegov.

Po Primorju je spoznal Graša in Dragojevića

S petjem se je začel resneje ukvarjati, ko je končal poklicno nogometno kariero. Sestavil je prvi band, v zadnjih letih je nastal Tempera band, s katerim nastopa tudi na študentskih zabavah in porokah. Sicer pa ima za marsikoga sanjsko službo, saj za bogatega avstrijskega podjetnika celo leto vzdržuje jahto in jo občasno tudi krmari.

Petar Grašo je sloviti hrvaški zvezdnik, s katerim se srečanja Huskić spomni, kot da bi se zgodilo včeraj. Bilo je 11. junija 2011 pred koprskim lokalom El Pirata. “Soigralec Mark Božič je bil prijatelj z lastnikoma. Bil sem med poslušalci, ko mi je rekel: 'Pripravi se, greš na oder.' Ni minilo pet minut, ko je Grašo pred 1500 obiskovalci prebral sporočilo: 'Med vami je neki fant, Etien, ki igra klavir in poje moje pesmi. Naj pride na oder.' Vsi so se obrnili proti meni - in kaj sem hotel. Spil sem vodko in stopil na oder. To je bil moj prvi javni nastop.” Teden dni zatem je Etien spoznal še legendarnega Oliverja Dragojevića, tokrat s pomočjo prijateljice, ki je na spletu videla posnetek njegovega nastopa z Grašom. “Rekel sem si, če zapojem še z Oliverjem, ki je bil moj idol, potem lahko srečen umrem. Prijateljica se je za ta nastop z lastnikom lokala Bellavita v Kopru dogovorila brez moje vednosti. Oliver je seveda pristal. Bil je najprej človek in šele potem glasbenik. Po 15 minutah koncerta je iz žepa izvlekel listek, rekoč: 'Prejšnji teden je pel s prijateljem Grašom, danes bo z mano.' Gledalci so začeli skandirati. In sem šel, čeprav nisem bil pripravljen. Ampak to je edinstvena priložnost, imaš tremo, spreletavajo te mravljinci ...” Z obema glasbenikoma se je nato še večkrat srečal. Lani je predstavil svoj samostojni prvenec Pjesma bez rime, sicer pa je nad slovensko glasbeno sceno razočaran, saj jo po njegovem mnenju vodi bolj denar kot kaj drugega.

Kalil se je v X faktorju

Nastopil je tudi v enem prvih šovov talentov, v X faktorju leta 2012. In kaj je odnesel od tega sodelovanja? “Že na polovici tekmovanja je bilo vse jasno. Zmagovalcu dajo v podpis petletno pogodbo. Bolje, da ne vemo, kaj je vse pisalo v njej. Jaz je ne bi podpisal. Sicer pa mi je X faktor prinesel spoznanje, da sem odrski človek, ampak da moram izboljšati vokal.”

Tovrstnih oddaj v iskanju talentov je v zadnjem času na pretek, vendar je edini, ki je na dolgi rok uspel, Luka Bassi (njegovo pravo ime je Matej Prikeržnik), ki je nastopal v Slovenija ima talent leta 2016 in je v tekmovanju zgodaj izpadel. Zatem je začel sodelovati s producentom Raayem, potem pa ga je leta 2017 duet s hrvaškim pevcem Joletom izstrelil na hrvaški trg. “Na hrvaško tekmovanje bi šel, ker tam nastopajoči dobijo podporo drugih glasbenikov in piscev, tekmovalci dejansko začnejo pravo glasbeno kariero. Ovira je državljanstvo,” pravi Etien. Po nastopu na X faktorju se je vpisal v tečaj petja, kjer se je najprej učil v studiu Cantica, zadnji dve leti pa v Studiu 106. Naučil se je tehnike in si ojačal glas.

Koncert za Oliverja

Etien Huskić je decembra leta 2018 in 2019 priredil dva razprodana koncerta v portoroškem Avditoriju v spomin na preminulega kralja dalmatinskega pop melosa. Avditorij mu je uspelo razprodati brez reklame. “Tudi slovenski pevci, ki so dalj časa na sceni, so bili presenečeni. Lani poleti sem želel nekaj podobnega narediti v amfiteatru Avditorija, pa sem se malo bal.” Po Dragojevićevi smrti se je pojavilo veliko spominskih dogodkov brez urejenih avtorskih pravic, zato je njegova družina temu skušala narediti konec. “Aprila lani sem se s pomočjo Graša srečal z Oliverjevim sinom Dinkom Dragojevićem. Večjega dogodka mi niso dovolili narediti, ker je bila sočasno turneja po Sloveniji, ki se je decembra ustavila tudi v Kopru. Tako sem v Avditoriju znova naredil koncert, tokrat z orkestrom, a spet brez reklame.”

Za Oliverja pravi, da je bil preprost človek, ki je delal tudi v času bolezni. Za njim je ostalo še za dva albuma neobjavljenih skladb, ki naj bi prej ali slej ugledale luč sveta. “Sem realist, kariero gradim postopoma. Polna dvorana na koncertu praktično brez reklame pa je potrditev, da to, kar delam, ima smisel,” dodaja Lucijčan.

---