Moj pes veliko pije in urinira

Kadarkoli pri našem štirinožnem prijatelju opazimo povečano pitje in/ali pogostejše uriniranje, je čas za obisk veterinarja.

Pogostejše in obilnejše uriniranje je pogosteje vzrok povečanega pitja, redkeje pa gre za obratno vzročno zvezo. Vzroke povečanega pitja in uriniranja delimo na t.t. endokrine, povezane z motnjami v delovanju različnih hormonov (n.pr. diabetes melitus ali sladkorna bolezen, Cushing oziroma hiperadrenokorticizem), in ne-endokrine, torej ne-hormonske vzroke, ki so povezni z obolenji različnih organov (bolezni ledvic, jeter, piomerta ali gnojno vnetje maternice). Redko je vzrok običajno ekstremnega izločanja urina posledica bolezni dela hipofize, žleze, ki leži med možgani in je odgovorna za uravnavanje izločanja urina. Druga možnost pa je motnja v delovanju dela ledvic, kjer se urin koncentrira. Bolezni imenujemo diabetes insipidus - centralni, kadar je vzrok v hipofizi, oziroma periferni, kadar je vzrok v ledvicah.

Prva preiskava, ki jo obvezno opravimo, je ugotavljanje specifične teže urina, ki nam pove, kako koncentriran oziroma razredčen je urin. Pri obeh oblikah diabetesa insipidusa je urin zelo razredčen, torej je specifična teža zelo nizka - lahko bi rekli “čista voda”. Zdravljenje je seveda odvisno od vzroka, večinoma pa traja doživljenjsko.

Vzrokov za povečano pitje in uriniranje je resnično zelo veliko, mesto in proces nastanka pa kompleksen in zelo različen. Prav zato je za prav vsak primer omenjenih znakov pri psu ali psički potrebna individualna obravnava.

Glede na vzroke bolezni se poleg veliko pitja in uriniranja pojavljajo še drugi znaki, od katerih je odvisno, katere preiskave bomo za potrditev končne diagnoze uporabili. V vsakem primeru vedno analiziramo sestavo urina in opravimo analizo krvnih vzorcev. Z analizo urina lahko posumimo na sladkorno bolezen, pa tudi na obolenja ledvic. V krvi poleg osnove analize krvnih celic določamo tudi parametre, ki se pri določeni bolezni tipično spremenijo. Kombinacija odstopanja različnih parametrov nas v nadaljevanju usmerja do končne diagnoze. Včasih pa do končne diagnoze potrebujemo tudi dodatne preiskave. Za ugotavljanje sprememb v velikosti ali strukturi posameznih organov največkrat predlagamo ultrazvočni pregled trebušnih organov, kjer pregledujemo predvsem jetra, ledvice, nadledvični žlezi in druge organe, s katerimi lahko prav tako povežemo prisotne znake.

Včasih zaradi želene natančnosti preiskave svetujemo računalniško tomografijo. Preiskava je skoraj nujna za ustrezno načrtovanje na primer kirurškega zdravljenja, saj je v primerjavi z ultrazvočnim pregledom veliko natančnejša. Posebej v primerih tumorskih obolenj področje pregleda z računalniško tomografijo razširimo tudi na druge dele telesa, s čimer izključimo ali potrdimo morebitne zasevke tumorja, kar bistveno vpliva tako na način zdravljenja in tudi prognozo.

Pogosto so bolezni, pri katerih pride do omenjenih znakov, kronične in neozdravljive. To seveda ne pomeni, da same bolezni ne moremo uspešno nadzorovati in s tem zagotavljati dobre kakovosti življenja živali, pa tudi lastniku. Na naši kliniki živali z omenjenimi znaki najprej pregledamo v internistični ambulanti, kjer se opravi osnovna diagnostika, vključno z laboratorijskimi preiskavami in ultrazvočnim pregledom trebuha po potrebi. V nadaljevanju in glede na ugotovljen vzrok takega pacienta prevzame internist, če gre za starostna organska obolenja, kot je npr. popuščanje ledvične ali jetrne funkcije, endokrinolog, kadar gre za obolenja žlez, kot so nadledvična žleza, trebušna slinavka in hipofiza, ali onkolog, kadar so znaki povezani s tumorji, kot je na primer povišana koncentracija kalcija, povezanega z delovanjem različnih tumorskih celic.

Seveda pa lahko nekateri pacienti pristanejo tudi hitro v rokah kirurga. Med nujne kirurške posege sodi namreč tudi gnojno vnetje maternice, ki ga imenujemo tudi piometra. Obolenje običajno nastopi dva do tri mesece po gonitvi. Poleg izrazitega pitja so običajno živali tudi neješče, imajo povišano telesno temperaturo in so na splošno zelo prizadete. Včasih se z uporabo protimikrobnih zdravil stanje prehodno nekoliko izboljša, lahko se pojavi obilnejši izcedek, kar pravzaprav prispeva k boljšemu stanju. Dolgoročno pa je smiselno maternico kirurško odstraniti, saj lahko ob naslednji gonitvi pričakujemo ponovitev vnetja. Vzrok te, včasih tudi usodne bolezni, je pravzaprav tudi hormonski, povezan z ženskimi spolnimi hormoni, zato posledično sovpada s spolnim ciklusom in se razvije le pri nesteriliziranih psicah.

Vzrokov za povečano pitje in uriniranje je resnično zelo veliko, mesto in proces nastanka pa kompleksen in zelo različen. Prav zato je za prav vsak primer omenjenih znakov pri psu ali psički potrebna individualna obravnava. Ker so nekatere bolezni, še posebej ob napredovanju, lahko usodne, je čim prejšnji obisk veterinarja, ki bo opravil ustrezno diagnostiko zelo priporočljiv in v dobro živali tudi nujen.

---