Minutarji: minute so odločilne

Zakaj naj vam v tej vročini pišem o minutarjih? In kaj pravzaprav so? Ime nakazuje, da so nekaj v povezavi z minuto, ki je natančno odmerjen čas v našem življenju. S tega vidika bi lahko bili nekakšni naši sopotniki, a so kvašena in kuhana jed z marmelado, ki ji česa takega ne moremo pripisati, podobno kot krompirju ne.

O minutarjih sem slišala že pred leti, a temu nisem pripisovala prevelike pozornosti. Lani pa smo imeli eno izmed oddaj Dobro jutro v Podgradu na sami meji Brkini in Čičarijo in gospa Silva Tomažič je pripravila - minutarje. Ko je bilo oddaje konec, smo jih pojedli z veliko slastjo. Bili so rahli in izvrstni.

Zakaj minutarji?

Vse nas je zanimalo odkod ime minutarji. Pa je gospa Silva opozorila, da so zelo enostavni za pripravo, a hkrati zelo zahtevni. Ko kvašeno testo skupaj z marmeladnim nadevom pripravimo za kuhanje v kropu, moramo natančno meriti čas, sicer nam “upadejo”, se nekako zgnetejo in niso več rahli.

Poglejmo recept gospe Silve Tomažič za minutarje. Povedala je, da potrebujemo: 1/2 kg bele mehke moke, 4 cela jajca, kanček oljčnega olja, 3/4 kocke kvasa, ščepec soli in mleko po potrebi (1-2 dl). Testa ne sladkamo, a potrebujemo pol žličke sladkorja za kvasni nastavek. Za nadev uporabi domačo slivovo marmelado, za zabelo pa košček masla in drobtine.

Gospa Silva sicer pravi, da sama vse dela na roko, da ne tehta. No, s pomočjo kvasnega nastavka v skledi ali kar na deski v moki naredimo “jamico” in prilijemo kvasni nastavek, dodamo soljena in razžvrkljana jajca z malo olja. Med mesenjem dolivamo mleko, da nastaja testo. To je primerno zgneteno tedaj, ko se ne prijemlje več prstov. Testo pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati približno 20 minut. Nato ga rahlo razvaljamo in nanj položimo kupčke marmelade, prepognemo testo prek marmelade in s kozarcem izrežemo minutarje, podobno kot pri izdelavi krofov. Robove dobro pritisnemo in jih dokončno oblikujemo. Njeni so bolj podolgovati, nekateri pa jih naredijo bolj ploske in okrogle.

Minute so odločilne

Zdaj morajo minutarji nekaj časa vzhajati. Medtem zavremo slan krop in vanj postavimo minutarje tako, da vzhajani vrhnji del damo v krop navzdol.. Lonca ne pokrivamo in minutarjev ne obračamo, marveč med kuhanjem od časa do časa potresemo lonec. Kuhamo natančno šest minut in jih nato zajamemo z velikim cedilom, a tako, da so še v vodi. Zdaj jih moramo prepikati, da ne upadejo. Če jih ne prebodemo in jih kuhamo več kot 6 minut, nam upadejo, ne bodo več rahli, marveč trdi in spužvasti. Premalo skuhani tudi ne smejo biti, saj so sicer surovi. Torej - minute so odločilne.

Kot rečeno, jih zabelimo s prepraženimi drobtinami na maslu. Silva svojih minutarjev zabeljenih z drobtinami ne potresa s sladkorjem, a sladkosnedi lahko tudi to naredijo.

Pri minutarjih sem se spomnila študijskih vaj, kako so lahko minute pomembne v kuhinji in v proizvodnji. Spominjam se profesorjev na naši Biotehniški fakulteti, ko so nas opozarjali, da so minute zelo pomembne in celo odločilne na primer pri izdelavi paštet, hrenovk, raznih kremah, prelivih, majonezah, smetani ... Kot študentje smo teorijo razumeli, a mojstrska praksa je zlata vredna. Mojstrstvo nastane prav z vajo in izkušnjami iz večkratnega dela.

Sedaj poleti bo kdo skomignil z ušesi in rekel, da ogljikovih hidratov v vročini ne potrebujemo, vendar je to velika napaka, kajti tudi poleti potrebujemo ogljikove hidrate, podobno kot pozimi ali kadar koli. Naše telo je sestavljeno iz celic, te pa venomer potrebuje gorivo, gradivo in zaščito. In gorivo je ravno glukoza, ki jo pridobimo iz ogljikovih hidratov.

Tudi poleti potrebujemo ogljikove hidrate

Ogljikovi hidrati so najboljši vir energije, saj se najlažje spremenijo v glukozo. Ta pa je gorivo iz katerega telo pridobiva energijo. Naša telesna in tudi duševna energija sta odvisni od sposobnosti nadziranja ravnovesja glukoze v telesu in sproščanja njenega potenciala. Možgani potrebujejo približno četrtino vse energije, ki jo telo pridobi iz hrane. Sledijo jetra, skeletne mišice in srce, drugi organi in imunski sistem porabijo preostanek. Če pa je glukoze preveč, to povzroči nihanje krvnega sladkorja oziroma glukoze v krvi. Uravnavamo ga z dodajanjem vlaknin in beljakovin. Vlaknine najdemo v marmeladi v minutarjih, beljakovine pa v jajcih. Zato so minutarji kar dober priboljšek poleti. Če zraven spijemo naravni sadni sok, naredimo še veliko več za zdravje.

Kdaj je glukoze dovolj? Takrat ko je imamo 5,0 mmol/l v krvi. Tedaj vse celice delujejo normalno. Nad to vrednostjo se začne krepiti proces nihanja krvnega sladkorja, kar postopno privede do inzulinske intolerance in naposled do sladkorne bolezni. Če pa je glukoze manj, začnejo najprej možgani in živci varčevati in delajo s polovično močjo, mi pa smo utrujeni, nemočni ... Pod vrednostjo 3,5 mmol/l krvi postanemo razdražljivi, potrti, malodušni ...

Toda pazimo: nikakor ne smemo namesto pravega sadnega soka piti “lahkih pijač” z umetnimi sladili. Te sicer res nimajo kalorij, vendar ob (fiktivni) zaznavi sladkega možgani pošljejo ukaz za izločanje inzulina. Ker pa dodatne količine pravega sladkorja dejansko ne pridejo v kri, začne inzulin razgrajevati tisto količino sladkorja, ki pa v krvi mora biti, zato lahko pride do hude hipoglikemije.

Minutarji so lahko kot glavna jed z ustrezno prilogo iz drugih kategorih živil. Lahko so kot priloga ob glavnem obroku po mineštri ali slaščica skupaj s sadjem. Lahko so vmesni obrok, malica in podobno. Primerni so za umsko delo in pridobivanje moči za športno aktivnost. So pa zelo primerni takrat, ko smo v stresu, ob nespečnosti, slabi koncentraciji ali pa dragocen spomin na znanje naših mojstrov in mojstric. Velikokrat opazujem njihovo delo, ki dopolnjujejo našo teorijo, saj so se učili po pregovoru: “samo vaja dela mojstra”.

---