Ledena terapija: Kako mrzlo je preveč mrzlo

Kaj vemo o terapiji z mrzlo vodo in česa še ne? Pri namakanju v mrzli vodi naj vsekakor velja rek “manj je več”.

Namakanje v mrzli vodi je nedvomno aktivnost, o kateri so mnenja precej deljena - nekateri ljudje jo obožujejo, drugi sovražijo. Toda mnogi jo danes prakticirajo tedensko ali celo dnevno, saj so prepričani, da je koristna tako za telesno kot za duševno zdravje. Terapija z mrzlo vodo, kot ji še drugače pravimo, je lahko plavanje v naravnih vodah (jezerih, rekah ali morju), prhanje z mrzlo vodo ali namakanje v ledeni kopeli. Že nekaj časa je priljubljena pri športnikih, saj učinkovito omili bolečine v mišicah in pospeši čas okrevanja. Športniki, ki to prakticirajo, po vadbi običajno preživijo približno deset minut v vodi s temperaturo od 10 do 15 stopinj Celzija.

Terapijo z mrzlo vodo uporabljajo tudi pri zdravljenju simptomov depresije, bolečin in migrene. Dejansko je na voljo precej pričevanj ljudi, kako jim je terapija z mrzlo vodo spremenila življenje, zacelila strto srce in pomagala prebroditi hude čase. Medtem ko je veliko študij pokazalo, da so ledene kopeli koristne, predvsem ko gre za okrevanje po vadbi, je raziskava iz leta 2014 nakazala, da bi lahko šlo le za učinek placeba. Raziskave o morebitnih koristnih učinkih terapije z mrzlo vodo so resda šele v začetnih fazah, toda že zdaj je jasno, da utegne imeti namakanje v mrzli vodi tudi škodljive učinke na človeško telo, meni več avtorjev z univerze v Portsmouthu.

Nevarnosti terapije z mrzlo vodo

Pri vsaki aktivnosti, ki jo izvajamo zaradi njenega terapevtskega učinka, je najbolj pomembno, da nam ne škoduje. Vendar tega za terapijo z mrzlo vodo ni mogoče reči, saj je povezana z veliko nevarnostmi. Znanost terapije z mrzlo vodo še ne podpira povsem, saj za zdaj ni znano, kakšna naj bi bila temperatura vode in kako dolgo naj bi trajalo namakanje, da bi bila najbolj učinkovita. Vemo pa, da pri namakanju v mrzli vodi nedvomno velja rek “manj je več”. Z drugimi besedami, dolgotrajno namakanje v mrzli vodi za človeka ni dobro. Pravzaprav ima lahko ravno nasproten učinek od želenega.

Na toplo, preden začutite otrplost, bolečine in drgetanje.

Temperatura naravnih voda je poleti običajno od 10 do 28, pozimi pa od 0 do 7 stopinj Celzija. Pomembno je omeniti, da so temperature naravnih voda nižje od temperatur zraka, zato je temperatura morja lahko tudi še maja precej nizka. Mnogi menijo, da so prhe in kopeli manj nevarna možnost, saj imamo v tem primeru večji nadzor, vsaj kar se tiče temperature vode in časa izpostavljenosti. Kljub temu so lahko precej nevarne, zlasti ker so lahko temperature vode še nižje kot v naravnih vodah in ker smo, ko to prakticiramo, običajno pri tem sami.

Ena manj znanih težav, povezanih z namakanjem v ledeni vodi, so nezmrzlinske okvare tkiv (angleško nonfreezing cold injury, NFCI). Po izpostavljanju mrazu je normalno, da so naše noge in roke mrzle ali odrevenele in da med ogrevanjem v njih čutimo skelenje, ki je včasih tudi boleče. Pri večini ljudi so ti simptomi le kratkotrajni in že po nekaj minutah izginejo. Toda pri ljudeh z nezmrzlinsko okvaro tkiv (bolečine, motnje čutenja in preobčutljivost na mraz) lahko ti simptomi na prizadetih mestih zaradi poškodb živcev in krvnih žil vztrajajo še leta. NFCI povzroči daljša izpostavljenost mrazu in vlagi, torej razmeram, v kakršnih se med vojno znajdejo vojaki v jarkih. Od tod tudi njeno drugo ime - “rovsko stopalo”. Toda niso samo vojaki tisti, ki jim grozi ta poškodba, nedavno je bilo slišati poročila, da so jo utrpeli tudi brezdomci in ljudje, ki se ukvarjajo z vodnimi športi.

Druga težava je v tem, da ni znano, kako mrzlo je preveč mrzlo, ko gre za namakanje v mrzli vodi in NFCI. Poleg tega vemo, da se telo vsakega posameznika različno odziva na ohlajanje. Ljudje afriškega in karibskega porekla se denimo zdijo bolj dovzetni za NFCI. Tveganje, povezano z izpostavljanjem mrazu, se torej razlikuje od človeka do človeka. Toda neka študija iz leta 2020, v katero so bili vključeni ljudje, ki plavajo v mrzlih vodah, je nakazala, da njihova občutljivost za mraz ni povezana s poškodbami žil v koži.

Nasveti za terapijo z mrzlo vodo
Če ste se odločili preizkusiti terapijo z mrzlo vodo, je dobro, da storite naslednje:
• s svojim zdravnikom se posvetujte o tem, ali je terapija z mrzlo vodo za vas sploh primerna in varna;
• prepričajte se, da so razmere v vodi varne (plimovanje, tokovi, valovi, podvodne ovire, onesnaženost in prisotnost meduz), ter poskrbite, da v vodi ne boste sami;
• načrtujte, kako boste varno vstopili v vodo in izstopili iz nje (ne pozabite, da vaše mišice ne bodo delovale enako, ko se boste ohladili, in da verjetno ne boste čutili rok in nog);
• načrtujte, kako se boste po kopanju ogreli - poskrbite, da boste imeli pri roki brisače, suha in proti vetru odporna oblačila ter toplo pijačo; nikar ne sedite za volan ali na kolo, preden se popolnoma ne ogrejete;
• v mrzli vodi ostanite le kratek čas, izstopite iz nje, preden začutite otrplost, bolečine in drgetanje.

---