Z oranžnimi vini osvaja srca Južnih Korejcev

Sebastijan Štemberger spominja na angleškega stripovskega junaka Jekleno pest (Steel Claw) iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, za katerega je veljalo, da zanj ni nikoli miru. Seje in žanje, redi krškopoljce in jih predeluje, predvsem pa ga vsi poznajo kot vinogradnika in vinarja, ki se upira utečenim potem in išče vedno nekaj novega. Tako v vinogradu s certifikatom biološke predelave in v kleti, kjer letos v tretje polni z drozgo betonska jajca, kot pri vinih in iskanju tujih tržišč, med katerimi se mu vse bolj odpira južnokorejski trg.

Sebastijan Štemberger pri delu Foto: Toni Gomišček
Sebastijan Štemberger pri delu Foto: Toni Gomišček

Pri Štembergerjevih iz Šepulj se je trgatev šele dobro začela. “Eno petino smo spravili v klet, nadaljevali bomo naslednji teden in daleč v oktober,” je Sebastijan Štemberger razlagal med potapljanjem klobuka malvazije. Nad betonskimi jajčastimi sodi je navdušen, saj temperaturi mošta ne pustijo, da bi zbezljala v višino: “V kleti je poleti 19 stopinj Celzija, mošt jih ima med fermentacijo le dve več,” zadovoljno razlaga. Sebastijan se pripravlja, da bo letos prvič predstavil tržišču malvazijo cru letnika 2015, ki je zorela šest mesecev v betonskem jajcu, nato pa še nekaj let v hrastovem sodu. Pri ostalih polnitvah belih, pravzaprav oranžnih vin, je čas zorenja krajši: po začetni fermentaciji in maceraciji v betonu jih pretoči v hrastove sode, nato po nekaj mesecih v nerjavne cisterne, kjer se še nekoliko umirijo pred stekleničenjem. Brez filtriranja, jasno. Sebastijan ne skriva, da ima zaradi tega marsikatero težavo pri komisijah, ki ocenjujejo vina, toda napis “namizno vino” kupcev njegovih vin ne odvrača. Ne v Sloveniji in še manj v tujini, kjer je že dobro poznan in to predvsem v svetu visoke gastronomije.

Južni Korejci postajajo vinoljubi

Daejeon, v prevodu Dobro polje, peto največje južnokorejsko mesto, je med avgustom in septembrom gostovalo mednarodni vinski sejem, v sklopu katerega je bil Sebastijan najprej ocenjevalec na Asia Wine Trophy, nato tudi razstavljavec. “V komisijah so vinski trgovci, novinarji, someljeji, pridelovalci, še najmanj, le desetina, je enologov. In člani komisij se pogovarjamo, se usklajujemo. Tisti, ki dajo najvišjo ali najnižjo oceno, morajo to znati argumentirati,” je pohvalil delo mednarodnih komisij, ki so v štirih dneh skupaj ocenile več kot 3500 vzorcev vina. Na sejmu je slovenska delegacija (v njej sta bila še David Bratož in Boris Novak) predstavila vina več slovenskih vinarjev in sodelovala na delavnici - master classu o oranžnih vinih, po sejmu pa je Sebastijan imel še nekaj večerij z njegovimi, Batičevimi in Klinčevimi vini v seulskih restavracijah.

“Južni Korejci niso kot Kitajci in Japonci, ki dajejo prednost francoskim vinom, ampak jih zanima vse, še najbolj pa vina, ki so pridelana čimbolj trajnostno, sonaravno, organsko ali biološko, kakor je komu izraz ljubši.”

“Južni Korejci niso kot Kitajci in Japonci, ki dajejo prednost francoskim vinom, ampak jih zanima vse, še najbolj pa vina, ki so pridelana čimbolj trajnostno, sonaravno, organsko ali biološko, kakor je komu izraz ljubši,” je povzel izkušnje in potrdil, da se prav macerirana vina iz belih sort grozdja najlepše ujemajo s korejsko hrano, zlasti s fermentirano zelenjavo, sušiji in sašimiji. “Rezine ribe režejo bolj na debelo kot Japonci, uporabljajo pa tudi neke izjemno okusne globokomorske ribe in jegulje. Njihov okus me je še najbolj presenetil,” je strnil korejske izkušnje Sebastijan, ki ni pozabil dodati, da ima Seul ob pol manj prebivalcih kot Tokio več restavracij kot prestolnica Japonske.

Odprt za novosti

Pri Štembergerjih stalno razmišljajo o enem ali dveh korakih naprej. Lani in predlani so mu velik del pridelka pozobali ptiči, zdaj se je “aviacije”, pa tudi divjadi, rešil s postavitvijo visoke mreže iz plastike za embaliranje sena. “Kaže, da že ob najmanjšem vetrcu oddaja zvoke, ki motijo ptiče,” razloži. Še večje novosti napoveduje v vinogradih. Pravi, da se bo poslovil od bordojskih sort in posadil naše, pokalco in modro frankinjo. Poskusno? Niti ne, ampak s polno zavestjo, da mu bo pridelek dal prav. Na to pa bo potrebno še malo počakati.


Najbolj brano