Tudi Koper ima Baščaršijo

V četrtek se je vendarle zgodilo. Na Carpacciovem trgu v Kopru so odprli Baščaršijo, bosansko etno hišo, v kateri želi družina Marković ustvariti vzdušje, kakršno je v njihovi matični hiši v razigrani Poštni ulici v Mariboru. Sodeč po uvodnem večeru so krenili po pravi poti.

Odpri galerijo

Etno hiša Baščaršija v vibrantni Poštni ulici v središču Maribora slovi daleč naokrog kot gostoljubna postojanka. Ni le gostišče, poudarja Zekira Marković, temveč galerija okusov, podob in vzdušja iz njene Bosne. Mariborsko Baščaršijo sta Zekira in Saša Marković odprla leta 2009, z njima pa je postala eden od stebrov revitalizacije družabnega življenja v središču štajerske metropole.

Na pol poti med Švico in Bosno

Zakonca Marković sta iz Zenice. Ko je bil v Bosni v zraku že vonj po smodniku, je Saša živel v Švici. Z Zekiro sta se odločila za skupni teden na pol poti, v Mariboru. Prav takrat je v bosanskem loncu zavrelo in Maribor je dobil nova meščana. Danes imata široko socialno mrežo in dve domači mesti, Zenico in Maribor, poslej se jim pridružuje še Koper. A tu bo več kot njuna starša prisoten Aljoša Marković, ki bo skrbel, da bo v koprski Baščaršiji vse teklo, kot je treba in kot so vajeni njihovi gostje v Mariboru.

Šli so v Ljubljano, prišli so v Koper

Mladi, 25-letni Aljoša Marković, je študiral ekonomijo v Londonu, magistriral pa je iz financ v Cambridgeu. Po študiju je našel zaposlitev Berlinu, kjer je razvijal nepremičninsko start-up podjetje. Ko je nad Evropo legla senca virusa, je prišel domov. “Med pandemijo sem pomagal vzpostaviti dostavo,” pravi. Ni si mislil, da ga bo potegnilo v družinski posel, a se je zgodilo: “Vse bolj sem bil vpleten in slednjič sem si rekel, zakaj ne bi nadaljeval, kar sta začela mama in oče.”

Obenem je zorel razmislek o širitvi v Ljubljano, a nekako niso našli in začutili pravega prostora. Prijatelj jih je opozoril na zaprt lokal, nekdanji pub na Carpacciovem trgu v Kopru, ogledali so si ga, zdel se jim je primeren in z lastniki, družino Popović, so hitro našli skupni jezik. Začeli so s temeljito prenovo, usmerjal jo je bosanski oblikovalec slovenskih korenin Dragan Gačnik, ki je dvonadstropnemu lokalu vdihnil toplino in barvitost. “Ker je notranjost barvita, smo želeli umirjeno fasado,” pravi Zekira Marković o novi, pastelni peščeni barvi nekoč temno rdečega pročelja, soprog Saša pa jo dopolni, da so pri novi barvi dosledno sledili priporočilom spomeničarjev.

Bosanska etno hiša

“Nismo restavracija temveč etno hiša. Tudi koprska Baščaršija bo prostor tako za hitro malico, poslovno kosilo ali večerno klubsko druženje,” pravi Aljoša Marković, ki se v Kopru počuti sprejetega. Ponudba v lokalu bo enaka kot v Mariboru. Meso z odprtega ognja je v večini, a bodo ponujali tudi mineštre oziroma čorbe, pa sarme, jetrca in še kakšno tradicionalno jed, seveda pa tudi bosanske sladice. V Baščaršiji bo devet zaposlenih, vsi so iz Bosne in Hercegovine ali Srbije, veščin pa so se privajali v Mariboru.

Na začetku bosta starša Aljoši še stala trdno ob strani, potem pa bosta počasi izpregla. A mladi Marković že gleda naprej, k naslednjim Baščaršijam, ki jih vidi v tujini.

---