Kraševci vabijo na celovito doživetje Krasa

“Dan zase. Dan za kraške okuse.” S tema dvema stavkoma Kraševci to jesen vabijo na že 25. odkrivanje jesenskih okusov v kraških gostilnah in turističnih kmetijah, pri vinarjih, pridelovalcih suhih mesnin in drugih lokalnih dobrot v sklopu akcije Mesec kraške kuhinje. Ta se začenja prav danes, trajala bo do 21. novembra, v njej pa sodeluje 19 ponudnikov.

Mesec kraške kuhinje ima zavidljivo dolgo tradicijo, letos namreč mineva že četrt stoletja, odkar je leta 1996 tedaj komaj rojena Občina Komen pripravila prvo skupno promocijo kraške kulinarike. Udeležilo se je je pet ponudnikov, obiskovalci pa so poleg kraške kulinarike lahko uživali tudi ob ogledu prikaza žganja apna v “frnaži”.

Tudi sicer je že prvi Mesec kraške kuhinje poudarjal, da daje kraški kulinariki poleg kraških jedi in sestavin zanje polno veljavo tudi doživetje kraške krajine: “Z dobrotami kraške kuhinje vam bomo postregli. In ruj v zlato rumeni omami in kraški kamni, ki jih voda skozi tisočletja klesa v prave umetnine, vse to in še marsikaj vam bo polepšalo dneve zlate jeseni,” so med drugim pred četrt stoletja zapisali tedanji organizatorji.

“Zelo pazimo, da imamo čim bolj lokalne sestavine, ki naredijo do nas čim manj kilometrov.”

Ada Špacapan

Špacapanova hiša Komen, sodelujoča v Mesecu kraške kuhinje 25 let

25 let skupne promocije kraških ponudnikov

Med prvimi petimi ponudniki je bila tudi gostilna Špacapan iz Komna: “Prireditev se je ohranila vseh 25 let, ker v njej vidimo potencial, da skupaj obveščamo goste in jih privabimo na naš teritorij - ne le v eno gostilno, temveč na Kras,” pravi Ada Špacapan, takrat z možem glavna nosilka gostilne, zdaj pa z veseljem pomaga sinu Agu Špacapanu. “Začeli smo z idejo, da bi imele vse gostilne isto ceno menija, a se je zaradi razlik v kakovosti to ohranilo le nekaj let, nato smo šli cenovno vsak svojo pot, ohranili pa smo bistvo Meseca kraške kuhinje: ponuditi obiskovalcem res lokalno hrano, a na sodobnejši način, kakršen ustreza sodobnim gostom. Zelo pazimo, da imamo čim bolj lokalne sestavine, ki naredijo do nas čim manj kilometrov.”

“Na Krasu se dobi vse, le poiskati je treba”

Pa je, glede na dokaj skromno kmetijsko pridelavo na Krasu, to težko zagotoviti? “Ne, sploh ne. Na Krasu se dobi vse, le poiskati je treba. S sodobno tehnologijo, spletno tržnico in podobnimi prijemi je to še lažje,” odgovori Ada Špacapan, ki je že pred četrt stoletja znala ponuditi domač kraški “šelin” (zeleno) na izviren in sodoben način.

Tudi sicer je bila vedno zagovornica, da se da vrhunsko kulinariko ustvarjati tudi iz domačih sestavin: “Ni nam treba delati azijskih omakic, niti uporabljati neavtohtonih oreščkov; iz jabolk, hrušk, rabarbare in drugih lokalnih sestavin se da narediti enako zanimive sladice ali druge jedi kot iz manga in banan. Na Krasu imamo res krasne medove, odlične sire ...”

Ko gost ve, čigav fižol in sir ima na mizi

Marsikaj pridelajo Špacapanovi sami, ostalo kupijo v okolici. Fižol, denimo, je češnjevec z Buntove kmetije v Škrbini, prav tako koruzni zdrob, kravja skuta pa s kmetije Zidarič iz Praprota na italijanskem delu Krasa. “Ravno prej se je zunaj ustavil znanec in vprašal, če rabimo kaj peteršilja. Sicer imamo tudi svojega na vrtu, a sem ga vseeno vzela, bomo pa naredili peteršiljevo olje in še marsikaj,” pojasni razmišljanje o načinu delovanja lokalne kulinarike, ki se vse leto prilagaja lokalni ponudbi.

Pri lokalnih pridelovalcih se s sestavinami, ki jih nimajo sami, oskrbujejo tudi drugi udeleženci letošnjega Meseca kraške kuhinje. Tako denimo Simo Komel iz bistroja Grad Štanjel ob lastnih suhomesnatih izdelkih, marmeladah in zelenjavi, v “modernizirane kraške menije” vključuje mlečne izdelke kraških sirarjev Žerjal, Orel in Zidarič ter kmetije Čilčevi s Pedrovega. Prenočišča pri Mihelovih v Povirju pa gostom za zajtrk postrežejo kar dve povirski sestavini: med čebelarja Ivana Atelška in kraški pršut kmetije Kariž. Po sir, skute in jogurte gredo le nekaj kilometrov daleč, na ekološko kmetijo Škapin na Sela na Vrheh.

Čebelarstvo Atelšek je tudi med samostojnimi udeleženci letošnjega Meseca kraške kuhinje, kot tudi čebelarstvo Sama Furlana iz Volčjega grada in Aleša Rodmana iz Vipave. Slednji ob sobotah dopoldne ponuja tudi čebelarska doživetja. Že omenjena kmetija Buntovi v Škrbini pa ob sobotah popoldne ponuja delavnico izdelave mila.

Lastne pridelke seveda ponujajo vinarji, ki jih je v letošnjem Mesecu kraške kuhinje kar precej: Vina Kobal iz Štanjela, Colja vina iz Coljave, Vina Štrekelj iz Gorjanskega, Orel iz Avberja, Borislav Lisjak iz Dutovelj in Vinakras iz Sežane, turistična kmetija Škerlj iz Tomaja. Večina jih ob tem nareže tudi lastne suhe mesnine. Svoje ali lokalne pridelke ponujata tudi turistična kmetija Toncevi s Pedrovega in Hiša posebne sorte v Kodretih.

Razgled na Kras in morje, pogostitev v vrtači

Tudi po 25 letih organizatorji poudarjajo celostno doživetje Meseca kraške kuhinje, zato vabijo tudi na Dan z razgledom s pohodom na Kokoš in kraškim kosilom v tamkajšnji planinski koči, in na Prazgodovinski dan z ogledom prazgodovinskega gradišča pri Volčjem gradu ter s pogostitvijo v kraški vrtači.

“Ob vseh lepotah in znamenitostih, kraških jamah, lipicancih, kraških vaseh in edinstveni naravi se zdi okušanje kraških dobrot morda najbolj mamljivo. Zato so organizatorji letošnjih kulinarično vinskih dogodkov povabilo na Kras strnili v dva preprosta, a zgovorna stavka: “Dan zase. Dan za kraške okuse,” pravi Katja Kralj iz Območne razvojne agencija Krasa in Brkinov, ki pomaga ponudnikom pri izpeljavi Meseca kraške kuhinje skupaj z Društvom za razvoj kmetijstva in turizma Planta in z Območno obrtno-podjetniško zbornico Sežana. Pri mnogih ponudnikih je možno koristiti tudi letošnje turistične bone, še doda.

---