Koromač so častili že Egipčani

Prvi podatki o koromaču izvirajo iz egipčanskih časov. Stari papirusi ga označujejo kot “šamari hout”. Koromačev čaj je bil menda takrat dobro sredstvo proti napenjanju. Grški in rimski avtorji so mu pripisovali zdravilni učinek za krepitev vida. Slavni antični zdravniki (Dioskurid, Plinij, Hipokrat) so ga uporabljali tudi kot sredstvo proti kačjim ugrizom in drugim strupom.Jana Bolčičmag. Urška Klančar

Z njihovimi trditvami so se strinjali tudi kitajski in indijski zdravilci, saj so koromač prav tako priporočali pri pikih strupenih kač in škorpijonov. Koromač je imel poseben ugled tudi med zdravilci anglosaškega območja. Opatinja Hildegard ga je priporočala kot najboljše zdravilo za vse prebavne težave. Koromač je bil eden izmed njenih najbolj priljubljenih zdravil. Zaradi tako velike uporabnosti in priljubljenosti ga je Karel Veliki leta 812 razglasil za rastlino, ki mora krasiti sleherni vladarski vrt in vse vrtove samostanov!

Izredno bogat z vlakninami

Koromač oziroma sladki janež (Foeniculum vulgare dulce Mill) spada v družino Ombrelliferae. Spomladi ga nabiramo kot divjo rastlino, tako da ga poimenujemo kar divji koromač. Iz njegovih mladih listnih poganjkov lahko pripravljamo okusne jedi. Gojen koromač pa oblikuje tik nad zemljo odebeljena listna stebla, ki jih uporabimo v kulinariki za pripravo okusnih jedi. Koromač ima specifičen, prijeten vonj in aromo, zato mu pri pripravljanju jedi ne dodajamo drugih začimb.

O avtorjih

Rubrika Nega sobnih rastlin nastaja v sodelovanju Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica in Primorskih novic. Avtorici sta svetovalki specialistki iz koprske enote KGZ Nova Gorica.

Sladki janež izvira iz Sredozemlja. Največje pridelave koromača so v Turčiji, Grčiji, Italiji in južni Franciji. V Sloveniji ga pridelujemo v manjšem obsegu. Je izredno bogata vrtnina z vlakninami in ima specifično aromo, zato ga v jedeh uživamo samostojno, brez dodatkov začimb. Koromač je bogat s kalijem, ki je pomemben element za uravnavanje vode v telesu, in z vitaminom C, ki krepi naš imunski sistem. Vsebuje še veliko mikroelementov in 14 aminokislin, ki so v idealnem medsebojnem razmerju. Pripravljamo ga lahko drobno narezanega kot svežo solato, ki jo solimo, popramo ter ji dodamo kvaliteten domač jabolčni kis in ekstra deviško oljčno olje. Sladki janež lahko popečemo in ga ponudimo kot prilogo k mesnim jedem. Uporabimo ga pri pripravi zelenjavnih juh. Odličen pa je tudi gratiniran v pečici.

Priprava zemlje

Koromač dobro uspeva v bolj peščenih tleh. Na težjih tleh moramo predhodno tla tako pripraviti, da vzpostavimo višje gredice, da dosežemo boljšo odcednost tal in s tem zmanjšamo možnost pojava bolezni, predvsem gnitja nadzemnih delov rastlin. Pri nas ga na večjih površinah lahko zelo uspešno pridelujemo po plodovkah in to predvsem v pokritih površinah (v plastenjakih). Tla preorjemo vsaj 25 do 30 cm globoko. V plastenjakih ni potrebna predhodna priprava gredic, ker s postavitvijo kapljičnega sistema namakanja zagotovimo odlične pogoje za pridelavo koromača. V primeru pridelave na prostem pa je na težjih tleh priporočljiva priprava gredic.

Koromač je bogat s kalijem, ki je pomemben element za uravnavanje vode v telesu, in z vitaminom C, ki krepi naš imunski sistem. Vsebuje še veliko mikroelementov in 14 aminokislin, ki so v idealnem medsebojnem razmerju.

Kolobar

Praviloma je za vse zelenjadnice pomembno, da jih na isto površino ponovno posadimo vsako tretje leto. S tem se v veliki meri izognemo pojavom bolezni in škodljivcev. Na naših območjih ga običajno uspešno pridelujemo po spomladanski pridelavi plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke) v plastenjakih. Ni pa priporočljivo, da ga pridelujemo po korenju, gomoljni zeleni, peteršilju, torej po kulturah, ki spadajo v isto družino.

Gnojenje z mineralnimi gnojili

Posebno pozornost moramo posvetiti gnojenju z dušikom, ker je koromač kultura, ki lahko akumulira nitratno obliko dušika. Ta se v večji meri akumulira v hladnejših obdobjih rasti in v krajših dnevih, pri manjši osvetlitvi (jesensko-zimski čas).

Pred sajenjem koromača tla pognojimo z mineralnimi gnojili z nižjo vsebnostjo dušika. Z dušikom dognojujemo potem še vsaj dvakrat v manjših odmerkih (z amonsulfatom) v času okopavanja rastlin.

Okvirne potrebe po hranilih za en hektar (ha) pri pridelku 20 ton na hektar so:

130 kg dušika (N) na ha, ki ga razdelimo na tri obroke;

35 kg fosforja (P205) na ha, ki ga zadelamo v tla pred sajenjem;

130 kg kalija (K20) na ha, ki ga prav tako zadelamo pred sajenjem sadik koromača;

18 kg magnezijevega oksida (Mg0) na ha;

55 kg kalcijevega oksida (Ca0) na ha.

Prednost gnojenja preko kapljičnega sistema je pa ravno v tem, da rastline dognojujemo v fazah, ko potrebujejo posamezna hranila za boljšo rast in razvoj. Kalcij običajno apliciramo foliarno v času debeljenja koromača in s tem zagotovimo kakovosten pridelek in tudi boljše skladiščenje.

Vzgoja sadik

Seme koromača posejemo v stiroporaste plošče, ki jih predhodno napolnimo s hranili bogatim substratom. V spomladanskem času vzgojimo sadike v 40 dneh, v poletnem času pa v 30 dneh. Za pridelavo koromača v spomladanskem času presajamo sadike konec marca v plastenjake in jih pobiramo v maju, juniju.

Za pridelavo v jesenskem času pa sejemo koromač konec julija do začetka avgusta. Sadike na stalno mesto v plastenjak presadimo po 30 dneh, ko imajo že dobro razvit koreninski sistem, torej v začetku septembra. Po presajanju moramo največ pozornosti posvetiti namakanju rastlin, da dosežemo dobro ukoreninjenost sadik.

Primerne medvrstne razdalje za sajenje so: 50 - 70 cm x 20 - 25 cm, tako da imajo rastline dovolj življenjskega prostora za rast in razvoj.

Namakanje

S kapljičnim sistemom zagotovimo bolj enakomerno namakanje v vseh razvojnih fazah rastline. S tem zagotovimo tudi visoke pridelke in boljšo kakovost koromača. Težje je vse to zagotoviti na prostem, še posebej če nas presenetijo daljša padavinska obdobja. Obilnejše padavine lahko povzročijo pokanje koromača, kar občutno zmanjša pridelek.

Kultivarji

S spodaj naštetimi kultivarji smo dosegli dobre rezultate predvsem v jesenskem terminu pridelave. Ne uhajajo v cvet. Uhajanje v cvet je bolj prisotno pri posameznih sortah koromača.

PLINIO F1 - za spomladansko pridelavo, pozno uhajanje v cvet.

AURELIO F1 - zgoden hibrid za jesensko pridelavo.

PITAGORA F1 - kasnejši hibrid za jesensko pridelovanje, visoki pridelki.

Pobiranje in skladiščenje

V jesenskem terminu pridelave se lahko poslužujemo še prekrivke, da nekoliko podaljšamo pobiranje koromača. Ko so rastline oblikovane, jim očistimo zunanje liste in jim prikrajšamo listno maso. Na ta način jih pripravimo za trg. Pobrane rastline s koreninami in listjem lahko še zdržijo v nizkih tunelih dva do štiri tedne pri temperaturi nič stopinj Celzija.

Varstvo

Glede varstva je koromač nezahteven, še posebno, če upoštevamo kolobar in ne pretiravamo pri gnojenju z dušikom. Če so prekoračene vrednosti dušičnih gnojil, se to hitro odraža na večji občutljivosti rastlin za razvoj bolezni in napad škodljivcev. Kasneje pa tudi na pokanju in gnitju koromača.

V primeru neupoštevanja kolobarja oziroma sledljivosti kultur v plastenjaku se nam lahko pogosto pojavi napad glive Sclerotinia sclerotiorum, ki nam povzroči veliko gospodarsko škodo. Take rastline moramo hitro odstraniti iz plastenjaka, da se nam gliva ne širi in povzroči še večje škode.

---