Ko imajo besede okus in teksturo

Ana Roš, najbolj prepoznavna in mednarodno uveljavljena slovenska kuharska mojstrica, je svojo življenjsko zgodbo in svojo filozofijo, ki jo predstavlja prek jedi in vzdušja v domači Hiši Franko v Starem selu pri Kobaridu, prelila tudi v knjižno obliko. Knjiga Sonce in dež, ki je v nezavidljivem času izbruha epidemije v angleškem jeziku izšla pri globalni založbi Phaidon, je pred nekaj tedni v slovenskem jeziku prišla še med tukajšnje bralce.

Sonce in dež je zajetno delo, šteje prek 250 strani velikega formata. Oprema je bogata, naslovnica, ki na otip spominja na lubje, je v markantni zeleni barvi. Skozi knjigo se prepleta zgodba Ane Roš in njenega kulinaričnega kozmosa, v katerem s sodelavci z vsega sveta z okusi, podobo krožnikov, barvami, teksturami, vinom, siri in vzdušjem predstavlja svet med Alpami in Jadranskim morjem.

Že uvodoma zapiše, da jo določata tako Posočje kot Sredozemlje. A ne le zato, ker je doma v Kobaridu in je morje blizu; če se vzpne na Kolovrat nad Livkom, sredozemsko teraso, kot mu pravi, ima skoraj na dlani ves Tržaški zaliv. Tako je tudi z družinsko zgodbo. Odraščala je v Tolminu, pa tudi v Istri, kjer so Roševi preživljali poletja. Ne sicer v maminem Kopru, ampak blizu Brtonigle, koder Bojan Roš, Anin oče, sicer upokojeni zdravnik in strastni lovec, s prijatelji še dandanes v poznem poletju kuha šalšo tako za domačo rabo kot za Hišo Franko.

“Pisanje knjige je kot brskanje po sebi, nastavljanje ogledala, svojevrstno čiščenje in kot obisk psihoterapevta obenem.”

Ana Roš, kuharska mojstrica, avtorica knjige Sonce in dež

Večročni projekt

Knjiga Sonce in dež je zasnovana kot preplet več zgodb, še zdaleč pa ni vsa pripoved v prvi osebi. Pripovedovalec namreč ni le Ana Roš, ob njej zgodbe, ki določajo kuharsko mojstrico in Hišo Franko, pripoveduje novinarka Kaja Sajovic, njen je tudi slovenski prevod, svoje poglavje je napisala Anina mama Katja Roš, zdaj že upokojena novinarka Dela, sklepnega pa je prispeval kulinarični pisec in usmerjevalec nekaterih pomembnih gastronomskih prireditev Andrea Petrini. Fotografije so delo Suzan Gabrijan, ki je s podobami v prevladujočih, nekoliko zamolklih zeleni, modri in rjavi barvi, dodala pomemben pečat knjigi in vzdušju, ki ga prinaša.

Zadnji del knjige, oziroma dodatek, je nekaj deset receptov, v večini za jedi, ki so jih ponujali v Hiši Franko v minulem desetletju. Veliko jih je bolj kot za kuho primernih za branje in spoznavanje zapletenosti kompleksnih krožnikov, saj bi morali za njihovo izvedbo ljubiteljski kuharji imeti ogromno časa, tudi kakšen kos opreme več, predvsem pa tehnično znanje in potrpežljivost. Pri nastanku knjige je bila nadvse pomembna vloga Emily Takoudes, urednice pri založbi Phaidon, in grafične oblikovalke Ariane Spanier.

“Prepričan sem, da je precej ljudi, ki jih zanima zgodba Ane Roš in želijo spoznati, kaj je tisto, kar v Kobarid pritegne ljudi z vsega sveta.”

Mitja Čander, direktor založbe Beletrina

Nesojena diplomatka

Ano Roš, ki ima v žepu diplomo diplomatskih ved z Univerze v Trstu, je v gostilno pripeljala ljubezen. S soprogom Valterjem Kramarjem sta prevzela družinsko Hišo Franko in po nekaj letih iskanja je Ana Roš pristala v kuhinji. Vse ostalo, bi smeli reči, je zgodovina: vabila na kulinarične simpozije so bila vse pogostejša, leta 2016 je bil predstavljen dokumentarec o njej v seriji Chef's Table globalne mreže Netflix, leto kasneje je bila razglašena za najboljšo kuharsko mojstrico sveta po izboru akademije World's 50 Best Restaurants, lani so jo v Madridu imenovali za ambasadorko Svetovne turistične organizacije, letos sta prišli še michelinovi zvezdici in knjiga.

Ko se je Ana Roš priženila v Kobarid, je bil kraj znan po dogodkih iz začetka prejšnjega stoletja, danes je temačni spomin vse bolj v senci veliko svetlejše zgodbe: gastronomske pravljice v Hiši Franko.

Spoznajte Ano Roš

Ljudje se pogosto sprašujejo, kdo je Ana Roš. Celo v svoji domovini je Ana precej enigmatična figura. Zanjo ni dileme: najprej je mama, takoj za tem chefinja. Potem sledi vse drugo - partnerka, ambasadorka Slovenije, popotnica, upornica.

(Kaja Sajovic v predgovoru h knjigi Sonce in dež)

Bolj kot komunizem so bili moteči mrtvi jeleni

S svojo prvo knjigo se je Ana Roš začela ukvarjati pred petimi leti. “Zamislila sem si knjigo z več avtorji. Nisem imela dogovora z nobeno založbo. Konec leta 2017 sem dobila vabilo za sodelovanje iz založbe Phaidon. Urednica Emily Takoudes mi je predstavila njihove kriterije in njen pogled, s čimer se dotlej opravljeno delo ni skladalo. Slednjič sem se odločila, da knjigo napiševa s Kajo Sajovic in začneva vse znova. Odločili sva se tudi, da bo izvirnik v angleškem jeziku,” pripoveduje. Dogovorili so se, da bo rok za oddajo materialov september 2018, a si je Ana Roš uspela izgovoriti nekaj tednov, da so ujeli duha vseh štirih letnih časov. Redakcija je trajala kar leto dni.

“Z oblikovalko sva dolgo iskali pravi odtenek zelene. Bolj intenzivni pa so bili pogovori z urednico. Motil jo je že naslov prvega poglavja, Kruh in mleko, kar sem ji uspešno pojasnila. Da ne sme biti prav nič iz dobe komunizma, je dejala, ker bi to utegnilo zmotiti bralce na Kitajskem. Tudi o tem sem jo uspešno prepričala, da je bil takrat pač čas moje mladosti. Največja drama pa je bila s slikami z lova. Tudi te smo uspeli obdržali v knjigi,” pojasnjuje Ana Roš. Pomirjena in zadovoljna je s knjigo, kakršna je. “Za fotografiranje so nekatere krožnike pripravili sodelavci. Če bi knjigo delali še enkrat, bi jih pripravila sama, vse ostalo pa bi pustila, kot je,” se ozre nazaj.

Nastaja že druga knjiga

Phaidon je danes ameriško-britanska založba. V prvi polovici prejšnjega stoletja jo je ustanovila skupina Judov na Dunaju, v zenitu nacizma pa je bil sedež prenesen v Veliko Britanijo. Njihovi kriteriji so visoki, kar se kaže tudi v izboru avtorjev. V gastronomskem delu so tako izdali knjige najvplivnejšim kuharskim mojstrom sveta, denimo Italijanu Massimu Botturi, Dancu Reneju Redzepiju in Špancu Ferranu Adrii. Morda bo tudi druga knjiga Ane Roš, ki že nastaja in bo, kot je nekoliko skrivnostno povedala, še bolj biografsko obarvana, izšla pri tej založbi. “O tem se še pogovarjamo,” pravi. Zdi se, da ji prelivanje občutij in doživetij v besede leži: “Pisanje knjige je kot brskanje po sebi, nastavljanje ogledala, svojevrstno čiščenje in kot obisk psihoterapevta obenem.”

Sonce in dež je bila v angleškem izvirniku zelo opažena, tako zgodba Ane Roš kot oblikovanje in fotografija. Celoten vtis je prinesel odmevne kritike v pomembnih svetovnih časopisih in revijah.

Izvirnik prvenca Ane Roš nosi naslov Sun and Rain, slovenski prevod pa Sonce in dež.

Slovenski partner Phaidona za izdajo knjige je založba Beletrina. Ta v svojem naboru doslej ni imela gastronomskih knjig, a so se odločili, da v novo nišo vstopijo prav z delom Sonce in dež, za kar so morali izlicitirati dovolj visoko ceno, ker se je za izdajo potegovalo več slovenskih založb. “Že nekaj časa smo se spogledovali z gastronomijo. Odločeni smo, da se bomo izogibali klasičnim kuharicam, zato je Anina knjiga dober uvod in dodana vrednost za našo založbo. Izhaja iz kreativnosti in ambicioznosti. Prinaša preplet žanrov, njen pogled na hrano in na svet,” pripoveduje Mitja Čander, direktor založbe Beletrina. “Prepričan sem, da je precej ljudi, ki jih zanima zgodba Ane Roš in želijo spoznati, kaj je tisto, kar v Kobarid pritegne ljudi z vsega sveta,” doda. Knjigo so izdali v nakladi 3500 izvodov, kar je za slovenske razmere zelo veliko, prodaja pa teče skladno s pričakovanji, še pove Čander.

Namesto svetovne turneje s postajami v ZDA, Kanadi, več evropskih in azijskih državah, Ana Roš knjigo predstavlja doma. Predvčerajšnjim je v Švicariji v Tivoliju v Ljubljani pred polnim avditorijem, kakršnega pač dovoljuje sedanje razmere, potekala prva predstavitev, v četrtek pa bo Ana Roš ob 18. uri na Turistični kmetiji Klinec v Medani knjigo predstavila tudi primorskemu občinstvu.


Najbolj brano