Jožica Knafelc z društvom Kvačkane nitke kvačka v dobrodelne namene

Jožica Knafelc je mojstrica ročnih del. V Društvu upokojencev Pivka je povezala pivške kvačkarice in porodile so se Kvačkarske nitke - društvo, v katerem je kvačkanje postalo oblika prostovoljstva. Z dobrodelnimi projekti, kot so hobotnice za nedonošenčke, igrače za otroke, muce za pomoč zapuščenim živalim ter odeje, kape in šali za starostnike v domu upokojencev, razveseljujejo otroke in odrasle. Jožica Knafelc pa je tudi ponosna avtorica največjega kvačkanega pivškega grba.

Jožica Knafelc kvačka že od malih nog. “V naši družini je bilo veliko žensk. Vse so veliko pletle, kvačkale in šivale. Tako sem začela tudi sama,” se spominja. Ko se je pozneje zaposlila na lokalni pošti, je kvačkanje začasno postavila na stran, saj ob družini za hobije ni bilo časa. Po upokojitvi se je pridružila Društvu upokojencev Pivka, kjer se posveča številnim dejavnostim, najbolj pa jo veselijo ročna dela. “Veliko pletem, znam tudi šivati, najbolj pa uživam v kvačkanju,” pravi.

Ko je pred štirimi leti v Pivki začel delovati tudi Večgeneracijski center, je razmišljala, na kakšen način bi lahko društvo sodelovalo tudi tam. “Z vodjo centra Romano Morano sva prišli na idejo, da bi občane pritegnili tudi z ročnimi deli, ki bi bila namenjena otrokom,” se spominja skupinskih kvačkarskih začetkov v Pivki. Začele so s kvačkanjem hobotnic za nedonošenčke.

“Kvačkanje je za nas pravzaprav neka oblika prostovoljstva. Z njim osrečujemo otroke in tiste, ki so potrebni pomoči.”

Jožica Knafelckvačkarica

Ker pa je bil načrt za izdelavo hobotnic objavljen v facebookovi skupini Projekt hobotnica, se je bila primorana tudi sama priključiti temu popularnemu omrežju, ki se ga je do takrat zelo otepala. “Odprl se mi je nov svet. Našla sem različne vzorce za kvačkanje in ugotovila, da je facebook lahko tudi zelo koristen,” se posmeje.

Jožico Knafelc ročna dela veselijo že od malih nog, najbolj pa uživa v kvačkanju. (foto: osebni arhiv)

Skvačkala je pivški grb

Tako je izvedela tudi za projekt Slovenija kvačka, katerega pobudnica je slovenska Guinessova rekorderka v neprekinjenem kvačkanju Jadranka Smiljić. V tej izjemni akciji, ki se je začela 15. septembra, se je združilo 211 kvačkaric in en kvačkar, ki bodo do 26. decembra nakvačkali vseh 212 slovenskih občinskih grbov.

“Rekla sem si, zakaj pa ne, in se prijavila,” pripoveduje. Iz pivške skupine kvačkaric sta se za sodelovanje v projektu odločili kar dve. Poleg Jožice Knafelc, ki je skvačkala pivški grb, še Marta Kernel iz Koč na Postojnskem, ki se je lotila izdelave postojnskega grba.

Jožica Knafelc se je pridružila tudi projektu Slovenija kvačka in za pivško občino, ki jo vodi Robert Smrdelj, skvačkala grb.

Pri kvačkanju grba, ki v dolžino meri 140 centimetrov, v širino pa 120 centimetrov, uporabljajo tehniko C2C, kar pomeni, da se kvačka od roba proti robu. “Gre za precej zahtevno tehniko, ki zahteva veliko štetja in natančnosti,” pove. V pivškega Krpana je vložila 100 ur dela in porabila 1,2 kilograma slovenske preje, ki so jo za izdelavo grbov prejele vse sodelujoče kvačkarice.

Svoj izdelek je pred uokvirjanjem že predstavila pivškemu županu Robertu Smrdelju, ki je bil nad videnim navdušen. “Čeprav bo zaradi velikosti grba kar izziv najti primerno steno, je obljubil, da bodo na občini našli mesto, kjer bo kvačkana umetnina tudi na ogled,” je vesela Knafelčeva, ki je pivškemu županu hvaležna tudi za finančno podporo. “Pivška občina se res vedno odzove, ko jih v društvu prosimo za pomoč. Tudi za to akcijo so se med prvimi odzvali in prispevali denar.”

Dobrodelne Kvačkane nitke

Kvačkane nitke, kakor so se poimenovale pivške kvačkarice - trenutno jih je 15 -, so veliko več kot le prostočasni krožek ročnih del. Začele so s kvačkanjem hobotnic za nedonošenčke, kasneje so se lotile izdelave kvačkanih igrač za otroke iz vseh treh pivških vrtcev. “Trenutno sicer zaradi ukrepov naših igrač ne smejo sprejemati, zato smo jih podarile društvu Junaki 3. nadstropja, ki skrbi za otroke, zbolele za rakom. Za postojnsko Društvo za zaščito živali smo skvačkale muce, ki so jih nato prodali na licitaciji, potem so tu še igrače za projekt Botrstvo, v rožnatem oktobru pa smo naredile serijo kap za onkološke bolnice in jih poslale na združenje Europa donna,” naniza številne dobrodelne projekte pivških kvačkaric.

Kvačkane igrače, s katerimi pivške kvačkarice osrečujejo otroke. (foto: osebni arhiv)

Svojih izdelkov ne prodajajo, običajno prosijo le za kakšno donacijo za nakup preje. “Precej občanov nam je darovalo volno, zato smo se povezale z Domom upokojencev Postojna in smo za njihove varovance izdelale volnene odeje, šale, rokavice in podobne uporabne izdelke,” izpostavi še enega od projektov, ki je polepšal življenje starostnikov.

“Kvačkanje je za nas pravzaprav neka oblika prostovoljstva. Z njim osrečujemo otroke in tiste, ki so potrebni pomoči,” smisel Kvačkarskih nitk strne Jožica Knafelc, ki pravi, da je največja zahvala za opravljeno delo, ko vidi otroško navdušenje in srečo. “V vrtcu nas že vsi prepoznajo. 'To so tiste tete, ki štrikajo,' v en glas zavpijejo, ko jih obiščemo z novimi igračami. To je neprecenljivo,” ganjeno pove.

Ker precej dela kvačkarice opravijo doma, je izjemno pomembna tudi podpora družine, poudarja. “Tak projekt, kot je denimo kvačkanje grba, zahteva precej natančnosti in koncentracije. Res se moram zahvaliti svojim domačim za ogromno mero razumevanja. Ko pridejo v dnevno sobo in vidijo, da kvačkam, pa mi hočejo nekaj povedati, se obrnejo in počakajo, da dokončam s štetjem. Ne bi bilo ravno fajn, če bi Martin Krpan na grbu škilil,” se posmeje.

V času epidemije, ko so delale samo od doma, so se srečevale na spletnih platformah in si kar prek zooma izmenjevale mnenja. “Tako smo precej nadgradile tudi znanje uporabe računalnika. Zdaj veliko novih vzorcev poiščemo kar na spletu,” še doda.

Knafelčeva poleg skupine ročnih del v Društvu upokojencev Pivka vodi še kulturno sekcijo, ureja društveno glasilo, skrbi pa tudi za to, da se o delu pivških kvačkaric sliši še v drugih medijih. “Doma seveda tudi kuham, pečem kruh in pecivo, vrtnarim in skrbim za obilico cvetja. Skratka, sem v penziji in nimam časa, z razlogom,” v svojem vedrem slogu navrže za konec pogovora.

---