Javor Škerlj Vogelnik, mojster nenasilne komunikacije in vsestranski umetnik

Javor Škerlj Vogelnik je trener in vsestranski umetnik, ki ga je življenje iz Marezig vodilo najprej v London, od tam pa v Bohinj. Rdeča nit njegovega ustvarjanja in delovanja je motiv narave. Iz nje črpa navdih za pesmi, glasbo, izdelke iz lesa in nenazadnje ples ter treninge tako imenovane nenasilne komunikacije (NVC-Nonviolent communication).

Večina njegovega dosedanjega umetniškega dela se nanaša na to, kako ljudem na čim bolj praktičen način približati subtilne ali sanjske svetove “pravljičnih navdihov” iz narave in jih povabiti v samoraziskovanje tako narave kot razsežnosti svojega človeškega telesa. “Povezovanje z navdihi narave in njenimi sanjskimi svetovi je pač nekaj naravnega, vsakdanjega in je vsakomur dostopno na svojevrsten način,” pravi.

Čeprav je bil Javor Škerlj Vogelnik, ki zdaj ustvarja pod umetniškim imenom Pan, rojen v Ljubljani, je večji del svojega življenja preživel v Marezigah, tam končal osnovno šolo in gimnazijo v Kopru. Šolanje je z mislijo, kaj bi rad poleg študija počel, nadaljeval na Fakulteti za šport v Ljubljani, že takrat pa se mu je v mislih pojavljala želja po življenju v velemestu. Odločil se je za London, z osnovno idejo “uspeti v glasbi v smislu biti nekakšna rock zvezda; pač sanje, ki se porodijo marsikomu in nekateri si jim drznejo slediti,” pripomni ob tem.

”Narava nam je lahko v veliko oporo pri prebujanju lastne kreativnosti in iskanju navdihnjenosti za katerikoli projekt ali preizkušnjo, ki jo imamo v življenju.”

Javor Škerl Vogelnik

Izkušnja velemesta

Kot pravi, je imel v Londonu kar precej sreče. Dobil je delo v umetniški galeriji v središču mesta in tam tudi živel, spoznaval različne umetnike, glasbenike, hodil na večere “odprtih mikrofonov”. Po nekaj mesecih londonskega življenja je spoznal producenta, s katerim je leta 2008 posnel svoj prvi albuma Made A Promise, takrat pod vzdevkom Maple (angleško Javor). Denar si je služil s poučevanjem deskanja na valovih v Franciji in Španiji. “V Londonu je bilo dogajanje izredno pestro, naenkrat sem se znašel v krogih izredno premožnih ljudi. Nekaj časa sem živel pri eni izmed svetovno najpremožnejših in tudi poznanih družin. To je bila zame kot preprostega fanta iz Marezig svojevrstna izkušnja,” pravi Škerlj Vogelnik, ki se je med drugim v angleški prestolnici po naključju prvič srečal s šamanizmom, kar je imelo nanj velik vpliv.

Bohinjske himne predstavljajo povabilo k izgradnji, vzdrževanju in krepitvi mostu med starodavnimi inteligencami naše elementarne narave in modernemu, tehnološko naprednemu, a od svoje lastne narave odmaknjenemu življenju sodobnega človeka.

Obdobje prerojevanja

Nato se je odločil, da se vrne v Slovenijo in poskusi pridobljene izkušnje iz velemesta prenesti v našo malo državico. Organiziral je različne dogodke, imel nekaj koncertov ter se začel izobraževati pri Unescovem umetniku za mir Marku Pogačniku. “Njegovo delo se med drugim navezuje na vzpostavljanje poglobljenega stika s krajino ter subtilnimi razsežnostmi zemlje in njenimi navdihi,” razlaga Škerlj Vogelnik, ki je ravno v tem času podedoval hiško ob bohinjskem jezeru, kjer je največkrat sam in s podporo študija Pogačnikove Geomantije začel vzpostavljati stik z izvirom svoje lastne kreativnosti.

“To je bilo res posebno obdobje, kot nekakšno prerojevanje,” se spominja sogovornik, ki je v Bohinju začel iz lesa izdelovati unikatno pohištvo, lesene skulpture in luči. Glasba in poezija, ki ju je pisal, sta pričeli dobivati drugačno podobo. “Vse se je vrtelo okoli stika z naravo in njenimi skrivnostnimi navdihi. Ker nisem več vedel, kam naj z vso to ustvarjalnostjo, sem hvala bogu odkril ples,” pripoveduje. Tako je začel še s študijem angleškega šamanskega pristopa Movement Medicine, ki se nanaša na prebujanje in utelešenje naših sanj skozi gib, telo in ples. “Zelo sem hvaležen za sodobno nevro znanost, ki šamanizmu nudi tudi znanstveno podlago in menim, da so na ta način mnoga orodja, ki jih ponudi praksa aktivnega šamanizma, lažje dostopna širši množici. Obenem pa se vsaj delno razblinja tabu šamanizma kot nečesa obskurnega in globoko mističnega oziroma zgolj fantastično spiritualnega,” razlaga Škerlj Vogelnik, ki zavrača tovrstne predsodke in pravi, da gre pri šamanizmu za znanja in prakse, ki so zelo vsakdanji in uporabni.

”Narava nam je lahko v veliko oporo pri prebujanju lastne kreativnosti in iskanju navdihnjenosti za katerikoli projekt ali preizkušnjo, ki jo imamo v življenju, bodisi kot posamezniki ali skupnost,” meni Škerlj Vogelnik, ki je v tej luči lani izdal tudi svojo pesniško zbirko z naslovom Bohinjske himne. Gre za knjižico pesmi, ki so posvečene navdihom bohinjske narave. Za posamezne navdihe je avtor izdelal tudi praktične in uporabne lesene luči oziroma kipe, potem za isti navdih spisal pesem in jo tudi uglasbil.

Album v treh delih

Njegova želja je tovrstne navdihe in prakse približati širši množici, zato je glasbeni album Bohinjske himne snemal v treh delih. Prvi del je akustičen, drugi del perkusiven, tretji pa nekoliko bolj popularno zastavljen z raznimi elektronskimi vložki. Ravno v tem času si avtor prizadeva k izboljšavi svojih glasbeno-produkcijskih znanj in nekatere pesmi nadgraditi. Tako denimo v javnost prihaja predelava pesmi “Kaj ti je dekle”, ki bo izšla skupaj z novim video spotom. Tega je režiral direktor fotografije filma Ne bom več luzerka Darko Herič. “Tako da se v bližnji prihodnosti lahko pričakuje kar nekaj novih skladb, ki bodo zvenele sveže, z elektronskimi elementi, in upam, da bodo blizu širši publiki,” ob tem napoveduje Škerlj Vogelnik, ki je po izdaji pesniške zbirke k sodelovanju povabil producenta in glasbenika Tomaža Mariča (Thomas March Collective), s katerim sta se lotila izdaje novega singla Deklica iz Sanj. Pri ustvarjanju te skladbe so sodelovali še akademski violinisti Dejan Gregorič (Terra Folk, Symbolic Orchestra), akedmska violončelistka Maša Tomc in pevka Urška Koželj (Muzikalci).

Pri ustvarjanju Škerlj Vogelnika zanima, kako se bolj in bolj prebujati v sanje in graditi mostove med njimi, tako med temi, ki jih živi v “budnosti”, kot tistimi, ki jih živi, ko spi. ”Menim, da vsi mi vseskozi živimo svoje sanje, se pravi to, kar sanjamo, živimo, in živimo to, kar sanjamo. Gre za prebujanje v bolj zavestno sanjanje, ki se v budnosti dogaja, na način zgodbe, ki (si) jo pripovedujemo v notranjem in zunanjem dialogu ter skozi pomen, ki se ga odločamo iz trenutka v trenutek pripisovati stvarem, ki se nam dogajajo. To je naša volja in izbira,” pripoveduje.

Šport in psihologija

Čeprav se mu zdita šport in fizični trening telesa super - rad hodi v hribe, fitnes, dela različne dihalne vaje, navdušil se je tudi nad wim-hoff metodo izpostavljanja mrazu -, mu je pomemben tudi trening in razvoj srca in emocij ter prav tako uma. To ga je tudi navdušilo nad nenasilno, povezovalno komunikacijo (angleško Non violent communication), ki jo je razvil ameriški psiholog Marshall Rosenberg.

Škerlj Vogelnik se tako zadnjih pet let aktivno izobražuje za mednarodnega trenerja NVC komunikacije pri mednarodnem centru za nenasilno komunikacijo v Ameriki. Ta pristop vključuje tudi veščine za mediacijo v konfliktih, njegovo osnovno vodilo pa je preobrazba obsojajočega in sovražnega razmišljanja in govora, prevzemanje odgovornosti za naše emocionalne odzive ter iskanje stika s tem, kar nam je pomembno, z našimi hrepenenji oziroma potrebami. “Človeške potrebe se tako dojemajo kot vrelci življenja znotraj našega človeškega organizma. Gre torej za univerzalne kvalitete, ki so prisotne znotraj vsakega posameznika ne glede na raso, religijo, spol, socialni status… Povabilo NVC-komunikacije je torej vzpostavljanje kvalitete stika med posamezniki na način, da je lahko čim več potreb od čim več ljudi zadovoljenih v čim krajšem možnem času. To se mi zdi čudovita predpostavka učinkovitosti. Da bi bil torej naš ključni cilj zaobjeti čim več potreb od čim več ljudi in da bi to počeli z dobro voljo in ker nam je to naravno,” opisuje sogovornik, ki 4. julija v Podcerkvi pripravlja sedemdnevni trening tovrstne komunikacije.

V prihodnje se bo posvečal tudi snemanju in izdajanju novih pesmi ter nastopom in različnim sodelovanjem z glasbeniki v Sloveniji in tujini. Čez poletje načrtuje nastop na kakšnem festivalu, če bo le šlo, jeseni pa je v načrtu “turneja” po slovenskih knjižnicah, kjer bo predstavljal svojo knjigo Bohinjske himne. Poleg glasbenega udejstvovanja načrtuje tudi vodenje treningov nenasilne komunikacije v podjetjih, organizacijah, šolah. “Tam, kjer si prizadevajo za sodelovanje po principih so-moči, kjer je v ospredju želja po vzajemnosti, enakovrednosti in kjer so naveličani borbe za premoč ter borbe za to, kdo ima bolj prav in kdo ne, ter kdo je kriv,” pravi.


Preberite še


Najbolj brano