Izzivalni Dolomiti za nostalgike

V času, ko je postalo vsako potovanje in s tem tudi nekajdnevno smučanje v tujini pravi logistično-birokratski izziv, smo po lanski izgubljeni sezoni obiskali San Martino di Castrozza in ugotavljali, kako zahteven je dandanes postal tovrstni izlet.

Pred odhodom nas je zanimalo predvsem, kaj se je v tej destinaciji zgodilo v zadnjih letih, kot tudi, kako je v tej sezoni smučati v San Martinu (in Italiji nasploh) ter kakšne so v praksi omejitve pri dostopu na smučišča in nastanitvene kapacitete, ki jih že lep čas narekujejo covid protokoli. Mirno lahko trdimo, da se v teh časih na smučanje v tujino odpravljajo samo še najbolj zagreti ljubitelji belih strmin, saj med izpolnjevanjem vseh zahtevanih obrazcev marsikomu popustijo živci in raje ostane doma. Glede pravila PC oz. tako imenovanega “supergreenpassa” ima lahko vsak svoje mnenje, ostaja pa dejstvo, da je za necepljene in neprebolele posameznike smučanje skrajno oteženo, če ne že kar nemogoče.

Brez FFP2 maske ne bo šlo

Ko smo se skozi bolj kot ne birokratske ovire uspešno prebili, pa so naš čakale še tehnične. Veste, kako pod čelado namestiti masko in jo po vožnji z gondolo odstraniti, ne da bi si sneli čelado? Nemogoče. Maske ne moreš preprosto potisniti pod brado, saj je predpisana tista s kljunom (beri: FFP2). Bog ne daj, da imaš še podkapo - takrat upaš, da bo na smučišču tako hladno, da boš masko nosil tudi med smuko, kar pa se nam ni zgodilo, saj so se v zadnjih dneh preteklega leta Dolomiti kopali v soncu s krepko nadpovprečnimi temperaturami in se “borili”, da ohranijo še tisto malo snega, kar ga je ostalo.

Največji adut, ki ga ponuja tukajšnje spuščanje po progah med mogočnimi vršaci, je zagotovo ta, da vijugate po naravnem parku s pogledom na čudovito kuliso vrhov Pale di San Martino. Ravno ti so v pretežni meri zaslužni, da so bili leta 2009 Dolomiti uvrščeni na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Kakor koli že, ob obisku kateregakoli italijanskega smučišča toplo priporočamo, da si zagotovite FFP2 masko, saj jo bodo skoraj zagotovo zahtevali na zaprtih žičniških napravah, ob gneči pa tudi na kateri od odprtih sedežnic. Tudi če se vam zdi pogoj nesmiseln, vam to ne bo prav nič pomagalo. Masko si boste morali namestiti ali pa bo vašega smučanja konec. No, na naše presenečenje smo opazili zadnji zelo praktičen izum, in sicer masko s podaljšano vrvico, ki gre preko čelade - nekako tako kot smučarska očala. Le čakamo lahko, da se bo izdelek mastno prodajal v trgovinah s smučarsko opremo ...

Obisk San Martina mirno priporočamo vsakomur, ki se je za nepozabno kuliso, ki jo rišejo dolomitski očaki, pripravljen delno odreči udobju najsodobnejših žičniških naprav. (foto: Ivan Vetrih)

Vijuganje s pogledom na čudovite vrhove

Smučarsko območje San Martino-PassoRolle je najjužnejši center sistema Dolomiti Superski in nam med najbližjimi v Dolomitih. Primorci ga lahko izkoristimo tudi za dnevni izlet, vsekakor pa bolj priporočamo večdnevno bivanje, ki ga lahko kombinirate še z obiskom katerega od bližnjih smučišč. Na nadmorski višini med 1350 in 2400 metri ponujajo skupno slabih 60 kilometrov prog, na katere pristopate z 21 napravami, pretežno sedežnicami. Zagotovo naprave na teh strminah ne morejo konkurirati Kronplatzu ali Badii. Nekatere med njimi namreč tako po videz kot po hitrosti, bolje rečeno počasnosti, spominjajo na naš Kanin ali še prej Koblo.

Lahko pa se pohvalijo, da so ravno pred izbruhom pandemije na novo odprli šestsedežnico Cigolero, leto pred tem pa sodobno gondolo Colbricon express, s katero so smučišče skušali približati predvsem manj izkušenim smučarjem in družinam. Ti lahko uživajo tudi na nočni smuki po osvetljeni progi Col Verde, vseeno pa je konfiguracija prog boljša za izkušene smučarje. Največji adut, ki ga ponuja tukajšnje spuščanje po progah med mogočnimi vršaci, pa je zagotovo ta, da vijugate po naravnem parku s pogledom na čudovito kuliso vrhov Pale di San Martino. Ravno ti so v pretežni meri zaslužni, da so bili leta 2009 Dolomiti uvrščeni na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Tudi sama tipično gorsko turistična vasica vabi s svojo osivelo očarljivostjo, ki pa se ne more kosati s šarmom bližnje Cortine. Ponudba nastanitvenih kapacitet je precej pestra: prevladujejo hoteli s tremi zvezdicami, veliko pa je tudi apartmajskih hiš in več hotelov za zahtevnejše goste. Ne glede na zvezdice pa gostje nikdar ne ostanejo lačni, saj italijanska kuhinja tirolskega značaja vedno znova preseneča s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Da so site tudi oči, po koncu smučarskega dne poskrbijo vabljive lokalne slaščičarne, v katerih ne manjka raznobarvnih pit ob pogledu na notranji dekor.

Dobra obsmučarska ponudba

V prazničnem času je bila tako v okrašeni vasici kot na smučišču kar precejšnja gneča. Tudi v turistični pisarni so nam potrdili, da je obisk do prvega januarskega vikenda zelo spodbuden, skrbi pa jih, kako se bo zimska sezona odvijala kasneje. Računajo predvsem na domače goste, ki so prednjačili tudi med božično-novoletnimi prazniki, sočasno pa se zavedajo, da brez tujih turistov enostavno ne gre. Tudi upravljavec namestitvenih kapacitet, kjer smo bivali, nam je potarnal, da se mu odpovedi predvsem tujih gostov zaradi negotove epidemiološke slike dogajajo dnevno.

Kljub več kritikam in pomanjkljivostim lahko obisk San Martina mirno priporočamo vsakomur, ki se je za nepozabno kuliso, ki jo rišejo dolomitski očaki, pripravljen delno odreči udobju najsodobnejših žičniških naprav. Kraju je v prid tudi zelo dobra obsmučarska ponudba, številne in zelo kvalitetne gostilne ter domačnost koč. Cene za tovrstno smuko precej nihajo, res pa je, da so smučarske vozovnice v primerjavi s cenami na naših smučiščih skoraj za polovico dražje. Z nekaj truda in časa pri brskanju po spletu lahko prihranimo pri namestitvah, gostinska ponudba pa se glede razmerja med ceno in kakovostjo brez zadržkov kosa s slovensko. Za kavo in pivo smo ob pogledu na s soncem obsijane vrhove plačali manj kot na našem Kaninu.

Novosti na italijanskih smučiščih

Poleg vseh, s covidom povezanih zahtev, je italijanska vlada že v lanskem februarju sprejela dekret, ki je stopil v veljavo letos. Novosti so tri: obvezno “dodatno” zavarovanje, obvezno nošenje čelade za mladoletne in prepoved smučanja pod vplivom alkohola. Če sta obvezno nošenje čelade, pri katerem se je le za štiri leta zvišala starostna meja, in omejevanje smučanja pod vplivom alkohola, ki je bilo dejansko v veljavi že prej, že znana preventivna ukrepa, je med omenjenimi predpisi še najpomembnejše in marsikomu manj jasno zavarovanje civilne odgovornosti do tretjih oseb. To lahko sklenete ob nakupu smučarske vozovnice po ceni približno treh evrov dnevno, še lažje in ceneje pa si tovrstno zavarovanje uredite že doma oziroma pred odhodom k našim zahodnim sosedom.

Vsem, ki se na smučarijo odpravljate v prihodnjih mesecih, priporočamo, da se pri svojem zavarovalnem agentu ali agenciji pozanimate, če je v vašem obstoječem paketu (nezgodnega) zavarovanja vključena opcija, ki se ji največkrat reče “multirisk”. Kazen za smučanje brez zavarovanja ali brez čelade za mladoletne vas bosta stala slabih 150 evrov, smučanje pod vplivom alkohola pa je lahko neprimerno dražje.Ob obisku kateregakoli italijanskega smučišča toplo priporočamo, da si zagotovite FFP2 masko, saj jo bodo skoraj zagotovo zahtevali na zaprtih žičniških napravah, ob gneči pa tudi na kateri od odprtih sedežnic.

---