Hrana za utrjevanje spomina

Spomnila sem se, da o spominu še nisem pisala. Pravzaprav me je na to spomnil moj mož, ki se nikakor ni mogel spomniti, kako se imenuje moja kolegica iz študentskih časov. “Tista ta črna bambola, micina ...” je dejal, a naprej ni šlo. Ker sem se mu smejala, je zarobantil, naj mu pa povem, kaj mora jesti, da si bo zapomnil. Res je, s hrano si je mogoče utrjevati spomin.

Spomin je pri človeku vsekakor ena poglavitnih funkcij možganov ter osnova za izkušnje in oblikovanje načrtov in sprejemanje odločitev. Urimo ga z vajami, s ponavljanjem, utrjujemo pa s hrano. Razmeroma hitro dosežemo učinek z živili, ki spodbujajo pretok krvi: čebula, česen, poper, por, zelena in paprika.

Odločilen za dober trajen spomin je - holin

Iz njega namreč s pomočjo encima holin-acetiltransferaza nastaja prenašalec spomina - acetilholin. Največ holina je v jajcih, jetrih, arašidih, soji in cvetači. Holin lahko prehaja preko krvno-možganske pregrade in se lahko v velikih količinah uskladišči v možganskem tkivu, v t.i. holinergičnih nevronih. Veliko zaužitega holina zelo hitro osveži možgane in okrepi spomin.

Če pa holina primanjkuje dalj časa, holinergični nevroni odmrejo. Dejavnost nekaterih predelov v skorji velikih možganov postane motena in omejena. Nastanejo obloge, plaki in amiloidi, kar lahko privede do razkroja tkiva, do Alzheimerjeve demence. Acetilholin varujejo zelišča, zlasti žajbelj, ki ga dodajamo jedem.

Holin je izredno pomemben za normalen in hiter razvoj možganov novorojenčkov. Z njim ga mati oskrbuje še v trebuhu, zlasti zadnje tedne pred porodom. Po rojstvu pa ga dojenček pridobi iz materinega mleka, kar je nujno za hitro razvijanje možganov in čustveno dojemanje sveta okrog sebe, zlasti ljubezni staršev.

Dobro je vedeti: ugotovili so, da imajo mlečne žleze doječe matere sposobnost izdelovati holin za potrebe dojenčka. Ti imajo nenavadno veliko holina v primerjavi z odraslimi. Mati si pri tem pomaga, če uživa več jajc, masla, govejih jeter in govedine, ki imajo holin v kemično zelo sprejemljivi obliki fosfatidin-holina. Dojenček, ki je dobro prehranjen s holinom, že v prvih dneh odlično zaznava celo nianse čustvenih vtisov, ki jih prejme od svojih bližnjih. Dojenčki torej lahko veliko več razumejo in čutijo, kot lahko to povedo!

Odrasli največ holina dobimo iz prej omenjene hrane (jajca ...), vendar lahko manjše količine nastanejo pri presnovi iz polarne aminokisline serin (jajca, siri ...) in ob navzočnosti vitaminov B12 in B9 ter esencialne aminokisline metionin, kar moramo nujno pridobiti iz hrane.

Hrana za krepitev spomina

Za okrepitev spomina torej nujno potrebujemo vitamine B1, B2, B3 in B12. Vitamin B1 je v pršutu, pivskem kvasu, jajcih, kislem zelju, pomarančah, sončničnih semenih, pistacijah, lešnikih, ajdi, leči, arašidih in grahu. Vitamin B2 dobimo v jajcih, mandljih, v divjačini, fižolu, grahu, v govejem in perutninskem mesu. Tudi vitamin B3 je v pršutu in svinjini, tunini, lososu, rdečem zelju in dateljnih. Največ holina je v jajčnem rumenjaku, v sojinih in pšeničnih kalčkih in gobah.

Zelo pomemben je tudi vitamin B12, ki preprečuje senilnost, škodo, ki jo povzročajo prosti radikali na možganskih celicah. Dobimo ga v jetrih, jetrni pašteti, jetrnici, peklanem jeziku, kaviarju, ostrigah, skušah, slaniku, tunini, lososu in nekaterih drugih ribah, v pršutu, svinjini, govedini, perutnini in jajcih. Med mlečnimi izdelki je največ vitamina B12 v kozjem siru, ementalcu in drugih alpskih tipih sirov.

Pomnimo: Za človeka je uporaben samo vitamin B12 ali kobalamin živalskega izvora. V nekaterih rastlinah je podoben pseudovitamin, ki za človeka ni uporaben. Znanstveniki so nesporno ugotovili, da v spirulini, ki naj bi bila vir vitamina B12 za vegance, več kot 80 odstotkov tistega, kar naj bi bil vitamin B12, to sploh ni, marveč gre za t.i. analoge, ki pa nimajo prehranskega pomena za človeka.

Nekatere vrste črevesnih bakterij sicer lahko sintetizirajo kobalamin tudi iz drugih živil, vendar ne toliko, kolikor ga telo potrebuje, še zlasti, ker je črevesna flora veganov v celoti preslabotna. Pri strogih veganih je pomanjkanje vitamina B12 neizogibno in sčasoma vodi v bolezen.

Veliko vlogo za spomin ima tudi naravni vitamin E

Odkar se zavedamo svoje minljivosti, mnogi iščejo čudežen napoj, “eliksir mladosti”'. A doslej so bila vsa prizadevanja zaman in zagotovo bo tako še ostalo. Nesmrtnost in lepoto je pač treba poiskati drugje! Pa vendar so v naravi snovi, ki zadržujejo staranje pri vseh živih organizmih. To so antioksidanti in eden najmočnejših je naravni vitamin E, sestavljen iz vseh osmih frakcij, iz štirih tokoferolov in štirih tokotrienolov. Najbolj dejavna frakcija v boju s prostimi radikali je alfa tokoferol, vendar je učinek največji tedaj, ko vseh osem frakcij deluje skupaj, sinergično.

Vitamin E preprečuje propadanje možganskih celic in skrbi za hitrost, bistrost razmišljanja. Še največ ga dobimo v olju pšeničnih kalčkov in mandljih, orehih, lešnikih, sončnicah, pinjolah ... Delovanje vitamina E podpirata vitamin C in mineral selen. Biokemiki pa so z raziskavami ugotovili, da je mogoče oksidiran vitamin E znotraj celic spet usposobiti s pomočjo selena in vitamina C.

Med minerali (rudninami) so za boljši in utrjen spomin pomembni prav vsi, najbolj nujni pa so: mangan, jod, bor in cink. Prvega dobimo v lešnikih, makadamijah, mandljih, v polnozrnatem kruhu, čičeriki in pesi. Jod je v morski hrani in v pehtranu. Bor dobimo v jabolkih, hruškah, arašidih, slivah in grozdju. Cink zagotavlja zbranost in skrbi za kratkoročni spomin. Največ ga je v morski hrani in bučnih semenih.

Mene je vedno zanimalo, kaj jedo mladostni stoletniki. Pa sem naletela na preprosto formulo: kislo mleko, žganci, bela kava in črn kruh, namazan z maslom. Prav zaradi bogastva vitamina E v žitnem zrnju so ohranili mladostnost. Za bistrost v pozni starosti pa poskrbijo - pršut, teran in jajca.


Najbolj brano