[HRANA JE ZDRAVILO] Mlad um za mlado telo

Šolarji so že lepo zakorakali v prostore, kjer bodo z učitelji utrjevali znanje in urili možgane za danes in jutri. Tokrat bo moj prispevek namenjen vsem do stotega leta in naprej. Živo se še vedno spominjam prvega vstopa na fakulteto, ko nam je dekan fakultete delil indekse in nam povedal temeljno sporočilo, ki v meni odmeva še danes. Rekel je: “Ko boste začeli pozabljati, se boste pričeli starati.” Tedaj tega nismo vzeli zares, a je imel še kako prav.

Ugotovili so namreč, da se po 20. letu naše živčne celice začnejo starati. Toda z nenehnim učenjem, radovednostjo in sploh z intelektualnim delom se proces staranja upočasni. Veliko novih izzivov, učenje novega, miselne igre, povezanost z ljudmi in pozitivna naravnanost zavirajo staranje. Z vedno novimi nalogami, z novimi podatki možgani ustvarjajo nove povezave in kar je najpomembnejše - se obnavljajo. Podobno kot telesu škodi pomanjkanje gibanja, enako zelo slabo na človeka vpliva pomanjkanje umske dejavnosti, kar vodi v izgubo živčnih celic in živčnih povezav.

Večkrat rada vzamem v roke knjigo o življenju stoletnikov na Okinavi in tudi v moji šesti knjigi sem opisala delovanje možganov. V njej piše o tem, kako so stoletniki umsko čili in polni izzivov ter navaja, da redno jedo raznovrstno nepredelano hrano, vsak dan v povprečju 18 iz nabora 206 raznovrstnih živil in začimb, kolikor jih tradicionalno uživajo. Med vsakodnevno prehrano je vsaj sedem barvno raznolikih vrst sadja in zelenjave. Ne izogibajo se jajcem in mesu in uživajo največ svinjine, ki jo jedo dvakrat na teden, trikrat na teden pa jedo ribe. Med osnovno hrano sodi - zanimivo - bel riž, ki ga dopolnijo z ajdovimi ali jajčnimi rezanci in krompirjem. Velik pomen pripisujejo stročnicam in soji. Namesto belega sladkorja uživajo rjav trsni sladkor, solijo pa manj kot drugi Japonci.

Hrana za krepitev spomina

Za okrepitev spomina torej nujno potrebujemo vitamine B1, B2, B3, B7 in B12. Vitamin B1 je pršutu, pivskem kvasu, jajcih, kislem zelju, pomarančah, sončičnih semenih, pistacijah, lešnikih, ajdi, leči, arašidih in grahu. Vitamin B2 dobimo v jajcih, mandljih, v divjačini, fižolu, grahu, v govejem in perutninskem mesu. Tudi vitamin B3 je v pršutu in svinjini, tunini, lososu, rdečem zelju in dateljnih. Posebej moramo poudariti holin ali vitamin B7, ki je nujen za tvorbo acetilholina. Največ holina je v jajčnem rumenjaku, v sojinih in pšeničnih kalčkih, pivskem kvasu in gobah.

Vitamin B12 preprečuje senilnost, to je posledica, ki jo povzročajo prosti radikali na možganskih celicah. Dolgoročno pomanjkanje vodi v aterosklerozo. Dobimo ga v jetrih, jetrni pašteti, jetrnici, peklanem jeziku, kaviarju, ostrigah, skušah, slaniku, tuni, lososu in nekaterih drugih ribah, v pršutu, svinjini, govedini, perutnini in jajcih. Med mlečnimi izdelki ga je največ v kozjem siru, ementalcu in alpskih tipih sirov.

Pomembno vlogo za spomin ima tudi naravni vitamin E

Eden najmočnejših antioksidantov, ki zadržujejo staranje pri vseh živih organizmih, je naravni vitamin E, sestavljen iz vseh osmih frakcij, iz 4 tokoferolov in 4 tokotrienolov. Naravni vitamin E preprečuje propadanje možganskih celic in skrbi za hitrost razmišljanja. Še največ ga je v olju pšeničnih kalčkov in mandljih, orehih, lešnikih, sončnicah, pinjolah ... Delovanje vitamina E podpirata vitamin C in mineral selen.

Vitamina E zdravilno učinkuje na srce in ožilje, krepi imunski sistem, povečuje plodnost, preprečuje rakava obolenja in z vitaminoma A in C maksimalno zaščiti celične membrane pred škodljivo oksidacijo in prostimi radikali. Pred oksidacijo ščiti tudi večkrat nenasičene maščobe in holesterol ter preprečuje, da bi se holesterol lepil na stene arterij in jih mašil.

Vedno me je zanimalo, kaj jedo stoletniki - teh je v Sloveniji kar veliko. Pa sem naletela na preprosto formulo: kislo mleko, žganci, bela kava in črn kruh, namazan z maslom. Prav zaradi bogastva vitamina E v žitnem zrnju so ohranili mladostnost. Najnovejša odkritja biokemikov (Klaus Oberbeil in sodobniki) pravijo, da je oksidiran vitamin E znotraj celice mogoče vnovič usposobiti s pomočjo selena in vitamina C.

Med minerali (rudninami) so za boljši spomin pomembni prav vsi, najbolj nujni pa so: mangan, jod, bor in cink. Prvega dobimo v lešnikih, makadamijah, mandljih, v polnozrnatem kruhu, čičeriki in pesi. Jod je v morski hrani in v pehtranu. Bor dobimo v jabolkih, hruškah, arašidih, slivah in grozdju. Cink zagotavlja zbranost in skrbi za kratkoročni spomin. Največ ga je v morski hrani in bučnih semenih.

S siromašenjem prehrane pešajo tudi umske sposobnosti

Jesen je pravi čas za okrepitev mladega uma. Če samo seštejemo, kaj vse nam narava podari v tem zlatem letnem času, potem bi rekla, da lahko celo prekosimo Okinavce po številu sadežev in zelenjave, ki jih lahko zaužijemo vsak dan. Nepredelane, take kot jih je darovala narava. Pa na jajca, ribe, mlečne izdelke in meso ne pozabimo.

Te dni sem se pogovarjala s sosedo, ki je menila, da je pri njenih letih že vseeno, kaj je, zato se s prehrana sploh ne ukvarja. Narobe, kakor je narobe miselnost, da na stara leta ne potrebujemo toliko in tako popolno prehrano kot mladi. S siromašenjem prehrane nam pešajo ne samo fizične sposobnosti, gibanje in moč, marveč tudi umske sposobnosti, kar se lepo kaže v hudem pozabljanju, nesposobnosti razmišljanja in pravilnega odločanja, v brezvoljnosti ... Vse to pa vodi v prehitro staranje možganov, kar nam je govoril tudi naš profesor pred 50 leti.

---