Grozdje za obnovo telesa

Trgatev se je povečini že končala, saj so kmetje hiteli, da bi pobrali grozdje še pred dežjem, ki so ga meteorologi napovedali za ta teden. Morda le še pozne sorte čakajo na trgače ter seveda tiste trte, ki so jih vinogradniki prihranili za pozno trgatev. Minulo soboto je bilo v vinogradih v Brdih, po Vipavski dolini in v slovenski Istri nadvse živahno in najbolj pridni vinogradniki so že pokusili letošnji mošt.

Pravijo, da bo letošnja letina dobra in vino tudi. Saj veste, da o odličnem vinu ne moremo govoriti, ne da bi prej poznali kakovost grozdja. Brez dobro obdelanih trt, zdravega in sladko dozorelega grozdja ne moremo pričakovati dobrega in zdravega vina, tudi če imamo še tako dobro klet in veščega kletarja.

Trta je radostila človeka že pred nekaj tisoč leti. Še pred bakreno dobo, ko je človek spoznal, da iz pretlačenega grozdja po vrenju nastane sladka in opojna pijača, je cenil trto zaradi drobcenih sladkih sadežev, hranilnega in zelo zdravega grozdja. Najbrž je tudi hitro spoznal uporabno vrednost listov in vitic. Zagotovo pa so že v zgodnji antiki koščke mesa in žita zavijali v mlade trtine liste in jih kuhali. Za mnoga stara plemena je bila trta božje drevo; darilo bogov, podobno kot oljke.

Trta uspeva v vsaki zemlji

Trta sodi v družino vinikovk (vitaceae). Latinska beseda Vitis vinifera L razkrije, da so za trto značilne vitice, s katerimi se trta močno oprijemlje podlage, vsega, kar ji je pri roki, samo da se lahko požene naprej. Vitice so pravzaprav spremenjene vejice, ki so vedno nasproti lista.

Ali ste vedeli: kot vztrajna popenjalka se trta oprime vsake še tako skrajne možnosti za preživetje. Divja doseže celo do 15 metrov svoje razvejane višine. Gojena trta je zaradi trganja nižja, za kar poskrbijo kmetje z vsakoletno spomladansko rezjo in oblikujejo krošnjo po svojih izkušnjah in pričakovanjih.

Na svetu je okrog 1000 različnih sort trt in grozdja. Za rast trta potrebuje veliko vlage, za zorenje pa veliko sonca in toplote. Za vinograd je ugodnejša ostra zima in vroče poletje, kakor mila zima in mokro poletje. Trta uspeva v vsaki zemlji, tudi zelo skromni. Ima pa rada apnenčasta in laporna tla. Da grozdje dozori, potrebuje povprečno dnevno temperaturo od 18 do 20 stopinj Celzija, zato dobro uspeva do 500 metrov nadmorske višine, redko višje.

Grozdje je zdravilno

Grozdje - naj bo belo ali rdeče ali pa še takó temno, vedno je zdravilno! Za mnoge je grozdje najplemenitejši sadež jeseni; dà ji pečat, da lahko sodimo, kako je bila letina dobra. Grozdje kot sadež trte, ki je ena najstarejših kulturnih rastlin, lahko uživamo presno, se sladkamo z jagodami ali iz njega iztisnemo sladek sok, mošt; lahko pa počakamo, da prevre in globoko v jeseni postane vino.

V grozdju prevladuje grozdni sladkor, ki izredno lahko in hitro prehaja v kri in “zgori” skoraj brez ostankov. Krepi srce in pomirja živce. Druga pomembna sestavina so vitamini. Cel kup jih je: vsebuje skoraj vse vitamine skupine B; še zlasti je bogato s folno kislino ali B9, ki jo ljudem pogosto primanjkuje. Veliko je vitamina C, nekoliko manj vitamina A.

Grozdje je pravo bogastvo mineralov oz. rudnin: zlasti kalija, magnezija in mangana, nekaj manj fosforja, fluora, kalcija in železa ter drugih mikroelementov. V jagodah je precejšnja zaloga balastnih snovi, taninov ter vinske, jabolčne, jantarne in silicijeve kisline.

Polifenoli so zelo močni rastlinski antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Po nekaterih navedbah so odkrili že okrog 12.000 različnih spojin. Tri najbolj učinkovite skupine polifenolov pa so: flavnoidi, antocianidini in resveratrol. Flavonoidi v lupinah grozdnih jagod delujejo protivnetno, protimikrobno ter zavirajo zlepljanje trombocitov in peroksidacijo maščob, nevtralizirajo številne karcinogene snovi in varujejo genetski material celice pred poškodbo. Antocianidini dajejo lupini sadežev intenzivno rdečo, vijolično ali modro barvo, pri človeku pa krepijo odpornost in izboljšajo elastičnost žil. Prav posebno vlogo ima resveratrol, ki ščiti grozdje pred napadi mikroorganizmov in preprečuje sivo plesen grozdja.

Najpomembnejše funkcije grozdja

•Grozdje uravnava kislino v želodcu in peristaltiko črevesja, čisti kri in ledvice, odvaja vodo in razstruplja organizem;

•Močno alkalizira telo;

•Rozine izboljšujejo kri in telo očistijo vseh strupov in odvečnih snovi;

•Svež grozdni sok krepi rekonvalescente, spodbuja tek in prebavo;

•Grozdni sladkor sicer hitro dvigne raven krvnega sladkorja, vendar se zaradi vitaminov skupine B in vlaknin učinek precej zmanjša, zato ima grozdje samo srednji glikemični indeks in je skupaj s pečkami v zmernih količinah primerno tudi za diabetike;

•Grozdne pečke vsebujejo zelo koristne nenasičene maščobne kisline, zlasti linolno, oleinsko in linolensko kislino, imajo tudi nasičeni palmitinsko in stearinsko kislino. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo zdrobljene pečke za zdravljenje driske;

•Grozdje in pečke skupaj zavirajo oksidacijo holesterola in preprečujejo aterosklerozo;

•Proantiocianid, kot prevladujoči antioksidant v pečkah, preprečuje kožnega raka in ohranja mladost in lepoto.

Grozdna kura

Omenila sem, da ima grozdje velik očiščevalni in razstrupljevalni učinek, kar izkoriščajo razne grozdne kure. Meni je sprejemljiva ta: dva ali tri dni pojemo dva do tri kilograme očiščenega zrelega grozdja. Pijemo zeliščni čaj in se izogibamo mastnih, kislih, začinjenih jedi in vseh pijač, ki vsebujejo ogljikov dioksid, ter belega kruha; črnega lahko. Pravijo, da dosežemo največji uspeh, če te dni zaužijemo čim manj drugih jedi in pijač. Prebava se začne hitro urejati, nič več se ne redimo, otekline uplahnejo, revmatične težave se ublažijo, pekoča zgaga mine, vnetni prebavni procesi potihnejo, srce pa začne lažje utripati. Moja profesorica vinarstva dr. Slavica Šikovec jo je sama preizkusila in jo nam študentom priporočala. Vredno jo je posnemati.

---