Gostinstvu počasi zmanjkuje sape

Številni najbolj izpostavljeni slovenski gostinci, med njimi tudi vsi primorski nosilci michelinovih zvezdic, so se podpisali pod odprto pismo premierju Janezu Janši in ministru Zdravku Počivalšku, v katerem podajajo šest predlogov za preživetje in ponovni zagon gostinstva.

Pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), natančneje pri njeni Sekciji za gostinstvo in turizem, je nedavno blizu 30 izpostavljenih slovenskih gostincev oblikovalo strokovni svet za gostinstvo. Vodstvo so poverili Tomažu Kavčiču iz gostilne Pri Lojzetu z Zemona, med ustanovnimi člani pa so tudi Denis Ibrišimović (Podfarovž, Vipava), Filip Matjaž (COB, Portorož), Ksenija Mahorčič (Mahorčič, Rodik), Valter Kramar (Hiša Franko, Staro selo Kobaridu), Uroš Fakuč (Dam, Kromberk), Igor Peresson (Etna, Divača) in Tadej Gašparin (Pikol, Rožna Dolina).

Številni izkušeni gostinci so zamenjali dejavnost

Pri OZS so zadovoljni, so poudarili na včerajšnjem spletnem srečanju, da jim je pri njihovi organizaciji uspelo oblikovati telo z najvidnejšimi predstavniki gostinske panoge, ki bo pomagalo k njenemu učinkovitejšemu zastopanju. Gostinstvo je največja žrtev korona krize, je bilo večkrat slišati. Predsednik sekcije Blaž Cvar je izpostavil, da je že več kot 10.000 zaposlenih v gostinstvu ostalo brez službe, številni so zamenjali sektor, začasno je zaprtih 1300 gostinskih in 1700 namestitvenih obratov, vsaj šestina med njimi ne bo več odprla vrat.

V strokovnem svetu za gostinstvo pri OZS ocenjujejo, da bi gostinci po zgledu italijanskih kolegov svoje delo lahko opravljali povsem varno. Predlagajo odprtje vseh obratov takoj, ko bodo doseženi pogoji za rumeno fazo. Tistim, ki ne bi uspeli zadostiti pogojev za odprtje, pa naj se še naprej nudi državna pomoč.

“Zahvaljujemo se za dosedanjo državno pomoč, brez nje bi bilo še veliko huje. A od države potrebujemo čim bolj jasna navodila, da bomo ohranili čim več delovnih mest. Za ohranjanje kakovosti moramo zadržati izkušene sodelavce. Ne le, da nekateri odhajajo v druge dejavnosti, odhajajo tudi h gostincem v sosednje države, kar pomeni, da krepijo našo konkurenco,” je poudaril Tomaž Kavčič. Dodal je, da si s kolegi želijo čim prej spet biti gostitelji.

Zgled pri ukrepih naj bosta Italija in Avstrija

Novo gostinsko zastopstvo je predstavilo odprto pismo, ki so ga naslovili na premierja Janeza Janšo in na ministra Zdravka Počivalška. Pozivajo ju, naj država pomaga ponovno zagnati gostinstvo, za kar predlagajo šest ključnih ukrepov. Prvi je, naj zaposlenim na čakanju država izplačuje 100-odstotno nadomestilo plače, saj je prepovedano opravljati dejavnost ali pa je njen obseg kritično zmanjšan. Za nadomestilo izpada prihodkov predlagajo za zgled Avstrijo in njihov model, kjer so za gostince veliko bolje poskrbeli, kot je povedala Tanja Pintarič iz gostilne Rajh v Prekmurju. Tretji predlog je državno subvencioniranje regresa in dopusta v sorazmerni višini prepovedi obratovanja, četrti je odlog posojilnih obveznosti za gostince, peti temeljito znižanje DDV za gostinstvo na pet odstotkov, podobno so storili v Nemčiji in Avstriji, šesti pa odpiranje gostinskih obratov po vzoru Italije. “Gostinski obrati niso vir okužb. Želimo delati in plačevati davke,” je poudaril Gašper Čarman iz družinske gostilne Danilo pri Škofji Loki, sicer tudi lastnik priznane vinoteke E-vino v Ljubljani. “Žalosti me, ker je bil z zaprtjem gostinstva napaden tudi premium vinski segment, ki potrebuje gostinstvo, da je predstavljen na ustrezen način,” je še povedal Čarman. Dodal je, da bi v gostinskih obratih lažje nadzorovali zbiranje ljudi, ki ga tako ali tako ni mogoče v celoti preprečiti, “saj smo ljudje družabna bitja.”


Najbolj brano