Devet dni gozdov, skal in ledenikov

Vipavska zakonca Tomislav in Anja Klančnik sta tik pred začetkom šolskega leta s svojimi štirimi otroki varno in kar hitro - v devetih dneh - peš obkrožila masiv mogočne 4634 metrov visoke Monte Rose, ki si ga delita Italija in Švica. Pot, ki je dolga 173 kilometrov in se ponaša s kar 20.000 metri višinske razlike, je gladko zmogla tudi desetletna letna hči Tinkara.

Družina Klančnik iz Vipave že tradicionalno osrednji del dopusta preživi v domačih in tujih gorah. Zakonca Anja in Tomislav Klančnik sta sicer prva slovenska zakonca, ki sta pretekla celotno slovensko planinsko pot. In ker jabolko ne pade daleč od drevesa, so tudi njuni štirje otroci - Ema (16 let), Neja (15), Rok (12) in Tinkara (10) - že sposobni spoštljivih planinsko-gorniških podvigov.

Letošnji dopust so izkoristili za pohod po italijansko-švicarski poti Tour de Monte Rosa. Podrobnosti pohoda okoli druge najvišje gore v Alpah je najti na spletni strani http://www.tmr-matterhorn.ch. Pot se začne v italijanskem gorskem letovišču Macugnaga (prvi vzpon lahko opravimo z žičnico), kjer se po krogu mimo svetovno znanih švicarskih in italijanskih smučišč (Sas Fee, Zermatt, Cervinia, Monte Rosa Ski nad Alagno) spet konča v Macugnagi.

Družina v gibanju

Anja in Tomislav Klančnik imata bogate gorniško-pohodniške izkušnje. Anja je nekdanja rekorderka slovenske planinske poti. Pretekel jo je tudi njen soprog Tomislav. Tako sta postala prva slovenska zakonca, ki sta pretekla 617 kilometrov dolgo slovensko planinsko pot. Na posameznih odsekih so bili del teh podvigov tudi njuni otroci. Klančnikovi so sicer stalni del ekipe Ultra traila Vipavska dolina. Leta 2019 sta zakonca skupaj v šestih dneh pretekla izredno zahtevno pot čez švicarske gore, 360-kilometrsko preizkušnjo Swiss Peaks trail.

Najvišji del poti - prehod čez ledenik Theodulo do koče na višini 3317 m. Foto: Arhiv družine Klančnik

In zakaj so se planinsko izkušeni Vipavci odločili prav za pot okoli Monte Rose? Mati Anja Klančnik, sicer ena ključnih članic organizacijske ekipe Ultra traila Vipavska dolina, pojasnjuje: “Pritegnila nas je samotnost poti, ki je veliko manj obiskana kot pot okoli Mont Blanca, ki smo jo prehodili lani. Hoja je veliko bolj pestra. Vodi mimo zasneženih vrhov, čez ledenik tik pod vznožjem 4478 metrov visokega Matterhorna, skozi gozdove, čez skale, potoke in slapove. Vode je povsod dovolj, razgledi pa so izjemni.”

Etape okoli Monte Rose

1.Začetek vzpona iz Macugnage (1230 m) na zavetišče Oberto Maroli (2796 m), 9,5 km, 4,5 ure.

2.Zavetišče Oberto Maroli - meja s Švico - jezero Mattmark - Saas Almagell - Saas Fee - vas Grachen (1619 m), 41 km, 3982 m v.r., 14 ur.

3.Grächen - Europahütte (2200 m), 20,3 km, 2420 m v.r., 9 ur.

4.EuropaHutte - Zermat (1600 m ), 21 km, 2406 m v.r., 7 ur.

5.Zemratt - koča Gange - prehod italijanske meje in ledenika Teodulo - zavetišče Theodulo (3317 m), 13 km, 1816 m v.r., 6 ur.

6.Zavetišče Theodulo - Cima Bianche - Resy - Zavetišče Guide di Franchey (2060 m), 20 km, 2170 m v.r., 7 ur.

7.Zavetišče Guide di Frachey - Colle di Betaforca (2676 m) - Sant Anna - Stafal (1823) - Zavetišče Gabiet (2342), 14,5 km, 2076 m v.r., 7 ur.

8.Zavetišče Gabiet - Passo del Salati - Corno dell Camrascio (3024) - Valio di Cimalegna - Vallone dele Pisse- Alpe La Blalma - Alpe Bors - zavetišče Pastore (1580), 14 km, 2246 m v.r. 7 ur.

9.Zavetišče Pastore - Alpe Faller - Colle del Turlo (2738) - bivak Lanti - La Piana - jezero Delle Fate - Quarazza - Macugnaga, 22 km, 2980 m v.r., 9 ur.

Mesec dni priprav

Družina si je - kljub dobri telesni pripravljenosti, ki bi omogočala daljše dnevne pohode - pot razdelila na devet dnevnih etap, kar je - v primeru naglih težko predvidljivih dnevnih lokalnih poslabšanj vremena - omogočalo vsak dan dovolj časovne rezerve za hiter zaključek ali pa poznejši začetek hoje. Naj dodamo, da si telesno slabše pripravljeni ljubitelji gora lahko omislijo kombinacijo pohoda z vožnjami z žičnicami, ki spremljajo velik del pohodniškega kroga.

Anja opozarja na nekatere posebnosti pohoda: “ Tehnično je ponekod zahteven, ker je nekaj sicer zavarovanih, pa vendar prepadnih odsekov. Poznati je treba veščine orientacije, ker so le nekateri odseki dobro označeni. Tak krog lahko opravimo, če imamo dobro kondicijo in varen hribovski korak. Načrtovanje se začne mesec dni pred odhodom, ko je treba izbrati in rezervirati vsa prenočišča v poleti obleganih kočah.”

“Neverjetno je, kaj vse nam ponuja narava, če smo le pripravljeni narediti najpogosteje najtežji prvi korak, se odreči delu udobja in se malo potruditi.”

Anja Klančnik

Izkušnje Klančnikovih iz bivanja v kočah so glede na državo precej različne. Prijaznost, prilagodljivost in odlična hrana so značilnosti italijanskih, hladnost do vseh, ki ne razsipajo z denarjem in ki niso Američani, pa je rdeča nit v švicarskih.

“V Italiji so bile večerje v kočah res pestre, kar štiri hodne in sestavljene iz lokalnih specialitet. Zajtrki so bili enaki, a dovolj izdatni - s kruhom, opečencem, marmelado, nutello in kosmiči,” še dodaja Anja.

Prav glede oskrbe s hrano je treba računati predvsem na koče, saj pot seže do trgovin le v švicarskih mestecih Grächenu in Zermattu ter v italijanskem Stafalu. Glede na to se je treba pri opremi zanesti na svoj nahrbtnik. Pralnica in sušilnica sta le v hostlih v omenjenih švicarskih krajih.

Spanje nad 3000 metri

Posebnost pohoda je kar precejšen čas gibanja v višinah nad 3000 metrov, na kar se je treba ustrezno pripraviti, opominja Anja: “Na to, kar nas je čakalo, smo se že v domačem visokogorju pripravili z vzponi nad 2000 metri višine. Pohod okoli Monte Rose smo začeli z zmernim tempom in višino, po tem pa se je skozi naslednje dneve višina stopnjevala in smo na najvišji del prišli že aklimatizirani. Tam smo morali na meji med Italijo in Švico v dežju in nato še v sneženju prečkati ledenik Theodul, za katerim smo v koči Theodulo dosegli tudi najvišjo točko poti, 3317 metrov, kjer smo brez težav z višino prespali.”

Monte Rosi se pot najbolj približa na Passo del Salati, kamor je mogoče priti tudi z žičnico iz Alagne. Od postaje žičnice je le še kratek sprehod na Corno del Camoscio (3024 m) z izjemnimi pogledi na štiritisočake Monte Roso, Gran Paradiso in Mont Blanc. Zadnji del poti postreže s čudovito naravo in z večinoma nezahtevno potjo (mulatjero) do Macugnage.

“Doživetja te slikovite poti in izjemne razglede bomo še dolgo nosili v srcih. Neverjetno je, kaj vse nam ponuja narava, če smo le pripravljeni narediti najpogosteje najtežji prvi korak, se odreči delu udobja in se malo potruditi. Če smo dobro pripravljeni, tudi ni omembe vrednih telesnih težav. Vsi skupaj smo pridelal le en žulj in nekaj odrgnino od nahrbtnikov,” je Anja zaključila svoje vtise s poti.

---