Da balkonom ne bo dolgčas

Naj je arhitektura stavbe, obogatena z balkonom, še tako lepa in domišljena, brez balkonskega cvetja je videti stroga in pusta, manjka ji življenja, ki ga na pročelje hiše pričarajo drobni cvetovi, ne glede na količino in barvne kombinacije.

Zato je pogled na ulice ali cele zaselke pozno jeseni tako zelo drugačen kakor spomladi in poleti. Čeprav se cvetje poslovi tudi z vrtov, tega niti ne opazimo, saj so običajno skriti za ograjami in je na njih dovolj zimzelenih in drugih zanimivih rastlin, ki omilijo pomanjkanje barv in cvetja. Tudi zato balkone brez cvetja, dvignjene nad ograje in žive meje, opazimo takoj.

Zakaj bi morali biti balkoni pozimi prazni?

Niso pa brez življenja samo pročelja hiš, ampak tudi balkoni. Vrata na njih ostajajo zaprta, ni več otrok, ki bi se igrali na njih, pitje jutranje kave je samo še spomin in tudi posedanja ob večerih ni več. Zamre zven besed, dotik rok ob naslanjanju na balkonsko ograjo in nihče več jih ne obiskuje vsak dan, da bi zalil rastline in pogledal, ali je z njimi vse v najlepšem redu. Zamreta veseli ščebet ter svatovska pesem ptic in tudi domači mačkoni se ne grejejo več na soncu. Popoln dolgčas.

Toda zakaj? Se nam ne ljubi ukvarjati s poznojesensko-zimskimi zasaditvami, ki balkone lepšajo do pomladi? Nam je škoda izdatkov za ureditev takšne zasaditve? Ali pa je posredi preprosto prepričanje, da so bili balkoni čez zimo od nekdaj prazni?

Zakaj bi morali biti balkoni čez zimo prazni in pusti? (Foto: Unsplash)

Vsi našteti dvomi so neutemeljeni, kajti dela s takšnimi zasaditvami je malo in stroški zanje so lahko neznatni. Če k temu prištejemo še lep videz balkona oziroma celotne hiše in prijazen pogled iz bivalnih prostorov ob vsaki uri dneva, dileme, zasaditi ali ne, ne bi smelo biti.

Kaj vse moramo postoriti pred zimo?

Morda vas bo prepričalo nekaj naših predlogov, ki so seveda samo namig, kaj lahko naredite. Dejansko kombiniranje rastlin v balkonskih zasaditvah za hladne dni prepuščamo vam in vaši domišljiji.

Kaj moramo torej pred začetkom prave zime še postoriti na balkonu?

Izpraznimo vse cvetlične lonce in korita iz keramike, neodporne proti zmrzali. Lonce očistimo in jih shranimo na suhem, lahko tudi v kotu balkona, ki ga niti ob močnem vetru ne dosežejo padavine. Hranimo jih dvignjene za centimeter ali dva od tal, obrnjene okoli, za vsak primer, da se ne bi navzeli vlage s tal.

Za vsak primer tudi korita in lonce, odporne proti zmrzali, čeprav so zasajena, dvignemo od tal s posebnimi podstavki, ki jih lahko kupimo, ali pa jih podložimo s ploščatimi kamni.

Odstranimo vse podstavke za vodo, razen plastičnih ali iz takšne snovi, ki kljubuje zimi in ki jih ob rednem menjavanju vode uporabljamo kot ptičje napajališče.

Sredozemske posodovke: limonovce, pomarančevce, oleandre, limonsko verbeno, itd., ki ne potrebujejo veliko toplote, prenesemo v prezimovališča, kjer je temperatura zraka pozimi malo nad ničlo. Prostor naj bo svetel, drugače bodo rastline pozimi izgubile liste.

V prezimovališča prenesemo tudi druge rastline, ki jih želimo prezimiti, vendar mora biti temperatura vsaj okoli pet stopinj nad lediščem.

Rastline zalivamo zelo malo, samo po potrebi, ko postane prst v cvetlični posodi suha.

Preden rastline prenesemo v zimovališča, z njih in izpod njih natančno in vestno odstranimo suho listje in porežemo cvetove, ki rastlino izčrpavajo.

Pregledamo, ali se kje ne skrivajo škodljivci, in takoj ukrepamo.

Prezimovališče mora biti čisto in ne prevlažno. Imeti mora okno, ki ga v lepih in sončnih dneh odpiramo in zračimo prostor.

Rastline, ki bodo ostale na balkonu, tudi pozimi zalivamo, redko, toda takrat izdatno, najbolje v dneh, ko ne zmrzuje. Zlasti to velja za vse zimzelene grmovnice (pušpane, tise, brine, skimije, rododendrone in bršljane).

Prst pred pretirano izsušitvijo zavarujemo s plastjo mahu, ki ga položimo okoli rastline. Mah bo zadrževal vlago in ščitil prst ter delno tudi koreninsko grudo samega grma. Mah naj ne sega tik do debelca rastline, ampak okoli njega pustimo malo prostora (centimeter ali dva).

Prezimno trdnih plezalk ne obrezujemo. To delo raje prihranimo za pomlad.

Če je balkon izpostavljen vremenskim vplivom, z njega pospravimo tudi pohištvo. Lahko ga shranimo kar na balkonu, vendar ga moramo zaščititi s ponjavo ali pa pospraviti v kot, kamor padavine ne sežejo.

Preverimo, ali so odtoki za meteorne vode na balkonu očiščeni in ali voda ne zastaja na balkonu.

Izpraznimo vodo iz vodnih motivov ali jih prenesemo v bivalne prostore.

Na ustrezen prostor namestimo ptičjo krmilnico in poskrbimo, da bo v njej vedno dovolj hrane.

Ne hodimo na balkon brez toplih oblačil, saj je temperaturna razlika med ogrevanimi prostori in mrzlim balkonom pozimi prevelika, da bi jo lahko odnesli brez posledic. Že najmanjši prehlad pa je lahko dober teren za naselitev najrazličnejših virusov.

---