Če psa ugrizne kača ...

Pomladni čas je kljub trenutnim omejitvam čas sprehodov v naravi, ki se prebuja, z njo pa tudi živalski svet. S toplejšimi dnevi postanejo aktivne tudi kače. Pri nas živijo tri vrste strupenih kač, modras (Vipera ammodytes) ter navadni in laški gad (Vipera berus in Vipera aspis).

Kačo lahko srečamo skorajda povsod, najpogosteje pa je za živali usodno radovedno stikanje po grmovju ali travi ob sprehajalnih poteh. Ker so tudi kače plašne živali, načeloma napadejo, ko so ogrožene, zato je pomembno, da na sprehodih pazimo na lastno varnost in varnost našega psa, kar pomeni, da njegovo gibanje nadziramo s hojo na povodcu.

Najpogosteje kačje ugrize najdemo na področju glave in vratu ali na področju okončin. Žival lahko izrazi bolečino ob samem ugrizu, prvi vidni znaki pa se pojavijo od dveh do več ur po njem. V primeru ugriza je najpomembneje omejiti gibanje psa, saj s tem vsaj upočasnimo širjenje strupa po telesu. Manjše pse odnesemo v naročju, večje pa po najkrajši poti odpeljemo do izhodišča in čim prej poiščemo veterinarsko pomoč. Pri psih ne nameščamo preveze nad mesto ugriza in tudi ne poskušamo izsesavati strupa z mesta ugriza, poškodbo pa lahko prekrijemo s sterilno gazo.

Pri psih ne nameščamo preveze nad mesto ugriza in tudi ne poskušamo izsesavati strupa z mesta ugriza, poškodbo pa lahko prekrijemo s sterilno gazo.

Če je le mogoče, se v primeru ugriza takoj odpravimo na veterinarsko ustanovo, kjer nam lahko nudijo priporočljivo bolnišnično zdravljenje, saj se lahko klinično stanje v nadaljnjih 24 urah močno poslabša. Znaki zastrupitve so lahko različni in odvisni od številnih dejavnikov, kot so mesto ugriza, vrste, velikosti in starosti kače ter količina izločenega strupa, pa tudi velikost in zdravstveno stanje psa. Dosedanje relativno redke raziskave ugotavljajo, da se po ugrizu gada pri 97 odstotkih psov razvijejo klinični znaki zastrupitve. Pri približno tretjini živali ugotovimo le lokalne poškodbe, pri preostalih dveh tretjinah pa se razvijejo tudi sistemski znaki zastrupitve. Samo v treh odstotkih se ugriz konča brez posledic, kar lahko pomeni, da do ugriza ni prišlo ali kača ni uspela izločiti strupa, kar imenujemo tudi suhi ugriz. Podobnih podatkov v primeru ugriza modrasa in laškega gada pri psih ne poznamo. V dosedanjih raziskavah ocenjujemo, da se 3,5 do 4,6 odstotka primerov konča s smrtjo.

Poškodbe, ki jih povzroči kačji strup na mestu ugriza, so lahko zelo boleče, pojavi se oteklina, lahko tudi hematom (izliv krvi). Oteklina v prvih 24 urah lahko tudi še naraste in se razširi na večjo površino telesa. Najnevarnejša je seveda na področju glave in vratu, saj lahko onemogoča dihanje. Znaki sistemske zastrupitve pa lahko privedejo do blagih ali hujših zapletov, ki so predvsem posledica motenj v strjevanju krvi in prav tako zahtevajo običajno večdnevno bolnišnično podporno zdravljenje.

Pri psih ne nameščamo preveze nad mesto ugriza in tudi ne poskušamo izsesavati strupa z mesta ugriza, poškodbo pa lahko prekrijemo s sterilno gazo.

Zdravljenje je potrebno prilagoditi posameznemu pacientu, zato ni enoznačnega odgovora. Vsekakor pa je potrebno poskrbeti za zadosten vnos tekočin, preprečevanje znakov preobčutljivostne reakcije in poskrbeti za ustrezno protibolečinsko terapijo. Pogosto huje prizadete živali potrebujejo tudi transfuzijo.

V najhujših primerih poskušamo posledice omiliti tudi s protistrupom, vendar mora biti njegova uporaba premišljena, saj je zaradi možnih stranskih učinkov izjemoma lahko tudi tvegana. Da bi se izognili bližnjemu srečanju s kačo, bodite previdni, bodite glasni in se držite sprehajalne poti, s čimer boste kači omogočili umik, sebe in vašega psa pa zaščitili.


Najbolj brano