Bob - za jasno misel

Bob. Ga poznate? Res je skoraj pozabljena stročnica. Zelo redko ga je dobiti na naših tržnicah. Če že, potem pri kmetih, ki imajo posluh za naravo in znajo ceniti to, kar nam je dajala že stoletja, tisočletja.

 Večina ljudi misli, da je bob (levo) debela vrsta fižola, čeprav 
to ni. Bob in fižol sta le sorodnika, pri čemer je bob na naših 
tleh “staroselec”, fižol pa “priseljenec”.  Foto: Ivan Merljak
Večina ljudi misli, da je bob (levo) debela vrsta fižola, čeprav to ni. Bob in fižol sta le sorodnika, pri čemer je bob na naših tleh “staroselec”, fižol pa “priseljenec”.  Foto: Ivan Merljak

Nedavno sem ga kupila na tržnici v Slovenski Bistrici. Veliko boba imajo tudi na kmetiji Pri Tončkovih na Lokvah nad Novo Gorico. Dali so mi tudi nekaj receptov, ki jih lahko preberete na koncu. Pripovedovali so mi, da je društvo Trepetlika, ki povezuje bolnike s Parkinsonovo boleznijo, pri njih organiziralo posvetovanje o bobu. Tedaj so opozorili, kako pomemben je bob pri blaženju težav pacientom s Parkinsonovo boleznijo.

Tega nisem vedela, zato sem sklenila učinke boba podrobno preučiti. Presenečena sem ugotovila, da bob dokazano koristi pri raznih možganskih stanjih: tudi pri shizofreniji, hiperaktivnosti, motnjah pozornosti, sindromu nemirnih nog, pri srčnem popuščanju in še bi se kaj našlo. Vse to so lahko tudi posledica slabega ali zmanjšanega delovanja dopaminskega sistema v možganih. Bob koristi, ker je svojevrsten prekurzor pri izdelavi dopamina. Prekurzor je predhodna spojina, nujna pri kemični reakciji za nastanek druge spojine.

Bob in fižol sta le sorodnika

Recimo bobu bob, pravi pregovor, kar pomeni, da moramo stvarem pripisati pravi pomen. Kako ironično - to velja tudi za bob! Večina ljudi ga namreč šteje samo za debelo vrsto fižola, čeprav to ni. Bob in fižol sta le sorodnika, pri čemer je bob na naših tleh “staroselec”, fižol pa “priseljenec”. Bob so v Sredozemlju poznali že več kot šest tisoč let pred našim štetjem. Pred krompirjem in fižolom je bil bob pomemben vir rastlinskih beljakovin. Povečini so jedli bob v stročju in mlado zrnje. Iz pšenične moke, pomešane z bobovo, so pekli kruh. Bob so pražili in ga, podobno kot ječmen, uporabljali za kavo. Z odkritjem Amerike pa je na staro celino prišel fižol in kmalu skoraj povsem izpodrinil bob. Le zakaj?!

V mojem otroštvu mama boba ni gojila, pač pa je uspeval višje, pri stricu na Križni gori, tisoč in nekaj metrov nad morjem. Mene so zlasti navduševali lepi škrlatno olični cvetovi, ko je spomladi bob cvetel. Bob dobro prenaša nizke temperature in poletno sušo, toda za rast od kalitve do cvetenja potrebuje kar precej vode in dobro osvetlitev. Če je pomlad suha, še posebej, v času cvetenja, ga moramo zalivati. Lahko pa med vrste boba posejemo špinačo, ki dobro prekriva tla in zadržuje vlago.

Sejemo ga že februarja

Bob sejemo najprej med vsemi stročnicami, že v februarju, no, pa vse do maja. Raste dolgo, od štiri do pet mesecev. Priporočajo zgodnjo setev, saj bo tedaj pridelek večji in bob debelejši. Tudi rastline se do prvih vročih dni že dovolj okrepijo, da lažje prenesejo napade škodljivcev, zlasti uši. V topli pomladi uši pogosto uničijo velik del pričakovanega pridelka, zato ga mnogi ne marajo gojiti, a dobre hranilne snovi bi morale nevšečnost odtehtati. Napade uši preprečujemo, če pod bob nasujemo lesni pepel ali poleg gojimo šetraj, ki uši odganja; ali pa poskrbimo za navzočnost pikapolonic, ki se z ušmi hranijo. Zelo pomaga, če rastlinam odstranimo vrh, ko so razvile od pet do sedem strokov. Rastlina ne raste več, stroki pa se krepijo, ker vsa hranila uporabi le za razvoj ploda.

Bob obiramo od junija naprej. Podobno kot pri fižolu in grahu tudi pri bobu lahko uživamo mlade stroke. Najpogosteje pa uporabljamo zrnje, najprej mlado, nato suho. Zrnje pripravljamo enako kot fižol: v raznih enolončnicah, juhah, golažih, paprikaših, zelenjavnih napitkih ali v kombinaciji s krompirjem. Iz boba lahko pripravimo tudi odlična peciva ali pa zmleta zrna dodamo moki pri pripravi kruha.

Špageti z bobom, naomi paradižniki in čebulo
Potrebujemo: 320 g špagetov, 300 g očiščenega svežega boba, 2 čebuli, 200 g naomi paradižnikov, mleko, 100 g moke, 50 g riževe moke, origano, mineralno vodo, krušne drobtine, olivno olje, sol, poper ...
Priprava: narežemo čebulo na kolute in jo 30 minut namakamo v mleku, med tem pa 2 minuti blanširamo bob. Posebej prepražimo drobtine in origano. V drobtinah, ki jim dodamo še riževo moko, ocvrimo namočeno čebulo. Preostanek čebule sesekljamo in na oljčnem olju prepražimo skupaj z blanširanim bobom. Dodamo paradižnik, sol in poper in pražimo še 5 minut. Špagete med tem skuhamo “al dente”, vse skupaj premešamo s prej pripravljeno omako, postrežemo skupaj z ocvrto, hrustljavo čebulo.
Bobov napitek
Potrebujemo: 3 do 5 celih strokov mladega boba, vodo ali mleko. Priprava: s paličnim mešalnikom zmešamo mlad, neoluščen bob in dodamo vodo. Bobov napitek lahko pripravimo tudi z mlekom.
Frtalja s čičerikino moko, bobom in mlado čebulo
Potrebujemo: 200 g očiščenega boba, 200 g čičerikine moke, 4 mlade čebule, 3 jajca, drobnjak, 200 g skute, 20 g masla, olivno olje, sol in poper.
Priprava: v 1,8 dl hladne vode počasi umešamo čičerikino moko, dodamo sol, poper, jajca in dve žlici olja. Posebej za par minut blanširamo sveži bob. Na maslu in olivnem olju prepražimo narezano mlado čebulo, dodamo bob in kuhamo še 2 do 3 minute. Prepraženo zelenjavo nato vlijemo v pripravljeno maso in pečemo kot frtaljo, počasi, od 8 do 10 minut. Frtaljo obrnemo in jo na drugi strani pečemo še 3 do 4 minute. Frtaljo razrežemo in postrežemo skupaj z žlico skute, ki smo ji dodali sol in sesekljan drobnjak.

Izjemen vir mineralov

Energijska vrednost boba je v povprečju 341 kcal v 100 gramih surovega boba. Bob ima v sebi več kot polovico škroba oziroma ogljikovih hidratov, a kar dobro četrtino do tretjino beljakovin in malo maščob. Je tudi izjemen vir mineralov: kalija, kalcija, fosforja in magnezija ter mikroelementov, saj ima tudi železo, krom, mangan, selen, silicij in cink. Bob, zlasti stročji, se lahko pohvali še s kopico karotenoidnih snovi. Suh in stročji imata veliko vlaknin, suh tudi veliko pektinov za dobro prebavo. Med vitamini je največ niacina ali vitamina B3 in vitamina C, drugi vitamini so v manjših količinah.

Zanimiva in za naše zdravje pomembna je pestra aminokislinska sestava bobovih beljakovin. Na pravilno delovanje živčevja vplivajo: fenilalanin za prenos signalov med živčnimi celicami in možgani in v telesu se spremeni v dopamin. Tirozin sprošča napetost, ki nastaja ob uživanju raznih zdravil in drog. Glicin ju nujen za dobro delovanje centralnega živčevja; lecitin pa sodeluje pri oblikovanju spomina. Glutaminska kislina iz boba zbira odvečen amoniak v možganih, ki sicer ovira delovanje možganov.

Bob je dober za vse, najhitreje bodo njegove učinke zaznali podhranjeni in oslabeli ljudje, pa tudi tisti, ki morajo očistiti svoje ledvice. Pri ledvičnih kamnih pomaga čaj iz bobovih luščin, ki jih kuhamo 20 minut. Tudi čaj iz bobovih cvetov pomaga blažiti bolečine pri ledvičnih kamnih in izločanju peska iz ledvic. Iz bobove moke in jajčnih beljakov lahko pripravimo oblogo, ki blaži bolečine pri artritisu. Naj omenim, da je pater Ašič priporočal bob za preprečevanje rakavih obolenj. Njegov je tudi nasvet, naj bobovo zrnje hranimo skupaj s praprotjo in s tem preprečimo, da bi ga napadali škodljivci.

Da so in kako so ljudje cenili bob, nam pričajo nekateri pregovori na podlagi primerjave. Poleg že omenjenega na začetku so zdravim, krepkim in okroglim dojenčkom vsaj na Goriškem in Vipavskem radi ljubkovalno rekli, da so lepi kot “bobo” (eno bobovo zrno) ali da so pravi “bobek”. Vsa Slovenija pa pozna pregovor, da “domek je domek, če ga je le za bobek”. Želite še kaj več? Majhen, a pomemben in nujen!

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga OLja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Najbolj brano