Ameriške sanje so se razblinile v helikopterski nesreči

Ameriški šport v veliki meri zaznamujejo številke. Kobeja Bryanta statistika uvršča v sam vrh najboljših košarkarjev vseh časov. Bryant pa je presegal športne okvire, ki zaobjemajo moštvene in posamične dosežke. Bil je ena od ikon svetovnega športa. Imel pa je srečo v nesreči, da so ga primerjali z njegovim veličanstvom Michaelom Jordanom.

Bodi kot Mike (Be like Mike) je bil znameniti oglas, ki je navdihoval številne nadebudne košarkarje po svetu. Liga NBA je v 90. letih dosegla planetarno popularnost, televizija je rušila meje in vzpostavljala globalno prepoznavnost. Vsi so hoteli posnemati Michaela Jordana in nositi športne copate z njegovim pečatom. Jordan je bil blagovna znamka. Ko je leta 1991 osvojil prvi naslov v severnoameriški ligi s Chicago Bullsi, so se košarkarske sanje tedaj 13-letnega Kobeja Bryanta komaj začele. To (še) niso bile ameriške sanje. Bryant je odraščal v Italiji s sinhroniziranimi japonskimi risankami, z nanizankami, s filmi o Fantozziju in seveda športom.

Na ulici je z vrstniki igral nogomet, hkrati pa treniral košarko. Nogometne veščine in razmišljanje so mu prišli prav tudi na košarkarskem igrišču. V Italiji in tudi Evropi je bil konec 80. let in na začetku 90. let nogometni pojem Milan z nizozemskim pridihom, Bryant pa si je tudi pozneje, ko se je kot slavni košarkar vračal v Italijo, rad nadel rdeče črni dres. V otroških letih pa je seveda najraje spremljal očeta Joeja, ki si je med letoma 1984 in 1991 košarkarski kruh služil po različnih italijanskih klubih. Veliki fantje so se borili za koše, mali Kobe pa je vpijal njihove poteze. Včasih se je pomešal mednje in pobrisal parket, ko se je ponudila priložnost, pa je med polčasoma že pokazal, da obvlada košarkarsko žogo. Kdo ve, morda si je pred večtisočglavo množico že zavrtel film, v katerem je desetletje pozneje zadeval odločilne mete v najmočnejši ligi na svetu.

Oskar za Bryanta

Kobe Bryant se je lahko pohvalil tudi s filmskim oskarjem. Pred dvema letoma je zlati kipec za pismo Draga, košarka prejel v kategoriji kratkih animiranih filmov. Bryantovo podjetje pa je izdalo tudi njegovo avtobiografijo, povezano s košarkarskim pristopom Črne mambe, kot je bil Bryantov vzdevek na igrišču.

Brez univerze med profesionalce

NBA je bila tedaj vendarle še precej oddaljena, tudi v Reggio Emiliji, kjer bodo posthumno po Kobeju poimenovali trg, si niso zamišljali, da bo Bryant segel v košarkarsko ozvezdje. Zgodilo se je prej, kot so se nadejali tudi njegovi najbližji. Na NBA nabor se je prijavil leta 1996, ko je še gulil srednješolske klopi v domači Philadelphii. Sredi 90. let so bili igralci, ki so šli v ligo NBA, ne da bi obiskovali ameriške univerze, izjeme ne pa ustaljena praksa, kot se je pri programiranih zvezdnikih zgodilo v novem tisočletju. Morda so na Bryanta prav zato še gledali z zadržkom. Jerry West je videl in vedel. Legenda, ki je upodobljena v logotipu lige NBA, je prepoznala košarkarja za velike dosežke.

Los Angeles Lakersi so imeli celo vrsto posameznikov, ki so pisali zgodovino lige. West je le eden od njih. Dres Jezernikov (Lakersov) so vsak v svojem obdobju nosili trije izmed najbolj dominantnih centrov vseh časov. Dva sta še vedno na vrhu večnih lestvic lige NBA. Wilt Chamberlain je leta 1962 na eni tekmi dosegel 100 točk. Kareem Abdul-Jabbar je dosegel absolutno največ točk v NBA karieri - 38.387.

Bryant je visoko na vseh razpredelnicah. Leta 2006 je Torontu natresel 81 točk, kar je še vedno drugi strelski dosežek v ligi na posamičnem dvoboju. Ko je na poslovilni tekmi leta 2016 proti Utahu zbral 60 točk, se je njegov strelski izkupiček v 20-letni karieri ustavil pri številk 33.643 točk. Zasidral se je na tretjem mestu, večer pred tragično helikoptersko nesrečo ga je na dvoboju v Philadelphii po točkah prehitel LeBron James, ki mu je Bryant simbolično predal štafetno palico pri Lakersih. Tako kot je v 90. letih Magic Johnson dobil naslednika v Bryantu.

Srečna trinajstica

Ključni vlogi na začetku Bryantove zgodbe v ligi NBA pa sta vendarle pripadli centroma. Lakersi so imeli Bryantovo ime debelo podčrtano, a njegov prihod v Los Angeles ni bil samoumeven. Jezerniki, ki so na naboru izbirali kot 24., ga ne bi dočakali, če bi stali v vrsti, zato so tako in drugače lobirali v zakulisju. Sicer pa ekipe, ki so izbirale kot prve, niso želele tvegati z nekom, ki prihaja iz srednje šole, ali pa so iskale drugačen profil igralca. Naposled je Bryanta kot 13. po vrsti izbral Charlotte. Trinajstica se je izkazala kot srečna številka za Lakerse. Vse je bilo že dogovorjeno. V Los Angeles naj bi se preselil Bryant, v njegovo zameno pa bi Charlotte, ki je iskal centra, dobil Vlada Divca za želeni scenarij. Vseh pa ni osrečil. Divac ni imel nobene želje, da bi se iz blišča mesta angelov in sončne Kalifornije premaknil v Severno Karolino. “Raje končam kariero”, je odvrnil Divac.

Vprašanje je, kako bi se pisala zgodovina NBA lige v tretjem tisočletju, če srbski center po enem tednu pregovarjanj ne bi popustil. Bi se Lakersi vrnili na šampionska pota po sušnih 90. letih, vprašanje pa je tudi, v kakšno smer bi zavila Bryantova kariera, če Jezernikom takrat ne bi uspelo v svoji nameri. V naslednjem koraku so v LA-ju lahko šli v lov na največjo ribo, ki se je ponujala na poletnem tržišču. Shaquille O'Neal je že v Orlandu poosebljal dominantnega centra. Z Bryantom sta nato pri Lakersih tvorila udarno kombinacijo, pa čeprav se nista marala. Vezivo pod koši je bila želja po zmagovanju, zunaj igrišč pa zen mojster Phil Jackson z nauki in modrostmi, ki presegajo športne okvire. Med letoma 2000 in 2002 so Lakersi trikrat zapored osvojili naslov. Finale leta 2004 je pomenil labodji spev ekipe, ki se ji je v želji po manjkajoči lovoriki pridružil drugi najboljši strelec lige vseh časov Karl Malone. Po porazu z Detroitom so šli vsak svojo pot. Ostal je le Bryant, ki je imel zdaj ključe Lakersov.

Življenjska merila

Novo obdobje je zaznamoval tudi z zamenjavo številke na dresu. Po osmici, ki jo je kot otrok nosil v italijanskem košarkarskem obdobju in na začetku pri Lakersih, se je Bryant vrnil k ameriškim koreninam. V srednješolski ekipi je imel številko dresa 24, ki jo je leta 2006 spet oblekel pri Jezernikih. “V ospredju niso več telesne sposobnosti, v igri se vse bolj zanašam na košarkarsko zrelost in osebnostno rast. Družina in otroci seveda sodijo v novo življenjsko poglavje,” je povedal Bryant o še eni simbolični prelomnici. Pod strop dvorane Staples center v Los Angelesu so izobesili oba njegova dresa, ki ju ne bo več nosil noben košarkar Lakersov. S številko 24 je Bryant v zrelem obdobju pod Jacksonovo taktirko osvojil še dva naslova lige NBA. Upravičeno ponosen je na zlati olimpijski medalji kot tudi na serijo impresivnih posamičnih dosežkov.

“Poglavitno se je potruditi in navdihniti ljudi, da bodo najboljši v tem, kar počnejo,” je eno od (košarkarskih) vodil predstavil Bryant, ki je bil izrazito tekmovalen na dvobojih in nemara še bolj na treningih. Igrišče je bilo njegovo, žoga prav tako. Tekmeci so ga težko ustavili, a tudi poškodbe, ki mu ob koncu kariere sicer niso prizanašale. Že pregovorno Bryantovo trdoživost in stalno željo po dokazovanju morda še najbolje ponazarja udeležba na 18 tekmah vseh zvezd v 20-letni karieri. Morda je šel kakšen “All Star” nastop na račun starih zaslug, ki pa gotovo niso štele pri izborih v najboljšo peterko lige, v katero so Bryanta imenovali enajstkrat. Dvakrat je bil izbran za najkoristnejšega igralca finala, enkrat pa je bil najboljši v rednem delu lige. Priznanj in mejnikov je ogromno, tudi zaslužki so bili primerni zvezdniškemu statusu. Z denarjem pa je za razliko od nemalo razsipnih ali naivnih NBA sodobnikov, ki so končali dobesedno na beraški palici, ravnal preudarno in še oplemenitil svoje premoženje.

Brez hujših posledic se je izvlekel tudi iz afere leta 2003, ko ga je zaposlena v hotelu v Koloradu obtožila za posilstvo. Dekle na sodišču ni hotelo pričati, Bryant pa je povedal, da se je spolni odnos zgodil brez prisile. Z ženo Vanesso, s katero se je poročil leta 2001, sta ostala skupaj. Rodile so se jima štiri deklice. V tragični helikopterski nesreči je življenje izgubila 13-letna Gianna, ki je od Kobeja podedovala košarkarsko strast.

---