Ali obilno cvetenje obeta dobro letino?

Oljkarji te dni s ponosom in veseljem opazujejo obilno cvetenje oljk, h kateremu je prav gotovo botrovala tudi minula pičla letina. Res je, da slaba izkušnja lanske aprilske pozebe in julijsko intenzivno odpadanje plodičev (pred trdenjem koščice), daje letošnjemu obilnemu cvetenju grenak priokus, vendar narava vedno teži k ravnovesju, zato bo pravilo, da ima vsaka slaba stvar ima tudi svoje dobro plat, tudi v tem primeru držalo.

Vsako leto v pomladnih mesecih se, ko se končajo nizke temperature in pojavijo temperature nad 12 stopinj Celzija, prične intenzivna vegetativna rast, ki se v letih z veliko obremenitvijo plodov na drevo upočasni v poletnih mescih (v času oplodnje in trdenja koščice) in se ponovno vzpostavi v jesenskih mesecih.

Tako se v letih z veliko količino pridelka in veliko obremenitvijo dreves zmanjša rast poganjkov, saj morajo ti pri preskrbi s hranili in vodo konkurirati hitro rastočim plodovom. V letih z manjšo obremenitvijo dreves, ki smo ji bili priča tudi v letu 2021, pa je rast poganjkov od konca meseca marca do začetka oktobra neprekinjena, kar nedvomno vpliva na boljšo vegetativno rast in večji rodni potencial v naslednjem letu.

Oljka z naravnim trebljenjem skuša obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni oziroma nepredvidenih meteoroloških pojavov.

Več razlogov za obilno cvetenje

Vsekakor je rodni potencial oljke, ki rodi na enoletnih poganjkih, tudi fiziološko pogojen. V poletnih mesecih se ob boku intenzivnega razvoja plodov prične tudi indukcija (priprava na cvetenje) cvetnih brstov za prihodnje leto. Ta je močno odvisna od vremenskih razmer, kondicije drevesa, razpoložljivosti vode in hranil v tleh, kot tudi od trenutnega števila plodičev na drevo. Po navedbah nekaterih tujih avtorjev naj bi prisotnost hormona giberelina v semenu, ki se razvija v notranjosti koščice oljke, zavirala indukcijo cvetnih brstov. Zato manjša količina plodov vpliva na manjšo količino snovi, ki zavira indukcijo cvetnih brstov in bistveno pripomore k večji zasnovi cvetnih brstov v prihodnjem letu.

Prav gotovo pa vseh zaslug za obilno cvetenje v letošnjem letu, ne gre pripisati samo majhnemu pridelku in odsotnosti plodov v letu 2021. Velik vpliv na obilno število cvetnih brstov ima tudi zimsko mirovanje oziroma dormanca, na katerega vplivajo tako notranji (najpomembnejši hormoni) kot zunanji dejavniki (abiotski). Zimsko mirovanje, oljki omogoča preživetje v neugodnih vremenskih razmerah, hkrati pa tudi izpolnitev osnovnih pogojev za nadaljnjo nemoteno rast in razvoj.

Tri faze dormance

Pri tem je potrebno poudariti, da je občutljivost na nizke temperature sortno značilna in odvisna od prehranjenosti in razvojne faze rastline, agrotehnoloških ukrepov, temperaturnih nihanj in stopnje dormance. Največja odpornost proti nizkim temperaturam je pri prvi stopnji dormance (endodormanca), ki se v naših klimatskih razmerah pojavi v obdobju med koncem decembra in začetkom februarja. V tem obdobju nizke temperature (najučinkovitejše so 0 do 7 stopinj Celzija; nekateri navajajo tudi med 2,5 do 12,5 stopinje Celzija) zmanjšujejo koncentracijo zaviralcev (inhibitorjev) rasti v brstih. Ob zaključku tega obdobja so pogoji akumulacije nizkih temperatur izpolnjeni, zaviralci (inhibitorji) rasti pa niso več prisotni. Temu sledi nastop druge stopnje dormance oziroma tako imenovane ekodormance, pri kateri je rast oljke omejena le še z neugodnimi okoljskimi razmerami. Če je zaradi vremenskih razmer ( izrazito visoke ali nizke zimske temperature, nihanja v temperaturi ...) zimsko mirovanje moteno, se pojavijo anomalije pri diferenciaciji in nadaljnjem razvoju cvetnih brstov, kar negativno vpliva na nadaljnji razvoj socvetij in cvetov ter okrnjeno cvetenje in oploditev.

Res je, da je v zadnjih 30 letih že zelo dobro opazen trend dvigovanja minimalnih povprečnih temperatur ter zgodnejši pojav začetka rastne dobe, a kljub vsemu zimsko mirovanje v letu 2022 ni bilo moteno. Žal pa spremenjeni zimsko-spomladanski padavinski vzorci, kakršnega smo v slovenski Istri beležili že leta 2020, ko je v času od januarja do maja zapadla le slaba polovica padavin dolgoletnega povprečja, tudi letos oljkam ni prizanesel. Tako smo tudi letos od januarja do maja zabeležili le nekaj več kot 100 mm padavin, kar je znaten odklon od dolgoletnega povprečja.

Suša vpliva na oplodnjo

Na podlagi iskanja analogij med nizko količino padavin in obilnim cvetenjem v letu 2020 in 2022 ter podatkov vsebnosti vode v tleh, ki jih na Inštitutu za oljkarstvo pri ZRS Koper od leta 2020 dalje dnevno spremljamo na 8 lokacijah pridelovalnega območja oljk, predvidevamo da bo v letu 2022, navkljub obilnemu cvetenju, na nekaterih lokacijah (izjemno sušnih legah), zaradi sušnega stresa, prišlo do slabše oziroma nepopolne oploditve.

Sušni stres, ki se pojavi v času razvoja socvetij, vpliva na nepopoln razvoj cvetov. Spomladi se tako razvijejo socvetja, v katerih so prisotni popolni (hermafroditski) in nepopolni (sterilni) cvetovi z degeneriranim pestičem. Število nepopolnih cvetov, iz katerih se ne razvijejo plodovi, je lahko tudi sortno pogojeno in ni odvisno samo od abiotskih dejavnikov (vreme, osvetljenost, hranila, voda ...). Sortne značilnosti pogojujejo tudi odstotek oploditve, začetek cvetenja in trajanje cvetenja, ki se v Sloveniji od leta 2005 dalje spremlja v kolekcijskem nasadu Purissima v okviru Javne službe iz oljkarstva za 25 različnih sort.

Omejitveni dejavnik oploditve oljk je tudi cvetni prah (pelod). Res je, da oljka tvori velike količine peloda, ki se z vetrom raznaša na velike razdalje, a se z lastnim pelodom (samooplodnja - avtokompatibilnost) lahko oplodi le manjše število sort. Večina sort oljk je samoneoplodnih (avtoinkompatibilnost), zato je za uspešno oploditev, v neposredni bližini izbrane sorte potrebno zagotoviti drugo kompatibilno sorto, ki bo potencialni opraševalec izbrane oljke. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je tudi v optimalnih okoljskih razmerah, kljub obilnemu cvetenju in zagotavljanju primernega opraševalca, oplodnja izredno nizka in sicer od 1 do 4 odstotke.

Veter ni zaveznik oplodnje

Opraševanje in oplodnja sta lahko močno omejena tudi zaradi močnega vetra, dežja, visokih temperatur in toplih vetrov, ki lahko izsušijo pelod (cvetni prah) in brazdo pestiča. S pregledom meteoroloških podatkov, ki jih spremljamo na treh lokacijah slovenske Istre, z zadovoljstvom ugotavljamo, da ekstremni vremenski dogodki v času cvetenja, ki se je začelo v začetku zadnje dekade maja, niso bili zabeleženi. Vreme je bilo do sedaj naklonjeno tako sproščanju in širjenju pelodnih zrn kot oplodnji. To potrjujejo tudi dejanske meritve Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), na podlagi katerih napovedujejo, da bo v prihajajočem dneh obremenitev zraka s cvetnim prahom oljke zelo visoka (> 70 zrn/m3 zraka).

Spodbudno je tudi dejstvo, da je v prvi fazi razvoja plodov, ki vključuje oploditev in zasnovo plodov in je v normalnih razmerah prepoznana po značilni hitri delitvi celic in pospešeni rast embria (semena), mogoča zasnova plodov tudi v primerih, ko do zadovoljive oploditve ni prišlo. Res je, da v takih primerih takoj po zaključku oploditve nastopi splav embrija, vendar so taki plodovi navzven povsem normalnega videza, le v koščici ploda oljke seme ni prisotno. V ugodni okoljskih razmerah taki plodovi ostanejo na drevesu do spravila pridelka, če pa so v času hitre delitve izpostavljeni sušnemu ali temperaturnemu stresu, to lahko vpliva na intenzivno trebljenje nepravilno razvitih plodičev.

Oljka z naravnim trebljenjem skuša obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni oziroma nepredvidenih meteoroloških pojavov, hkrati pa uravnotežiti rodnost posameznega drevesa v danih rastnih pogojih. Najbolj intenzivno in najštevilčnejše trebljenje (odpadanje) plodičev, se pojavi 12 do 15 dni po polnem cvetenju. Zato bo za oceno učinkovitosti obilnega cvetenja in napovedi dobre letine potrebno še nekoliko počakati.

Dr. Maja Podgornik, Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper

---