ZRS in SBI - s pacienti tudi po odhodu iz bolnišnice

Kmalu za tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) marca 2020 razglasila pandemijo, povzročeno z virusom SARS-CoV2, smo raziskovalci Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper skupaj s kolegi iz Splošne bolnišnice Izola zasnovali raziskavo z naslovom “Vpliv covid-19 na izgubo funkcionalnih zmožnosti pacientov po zaključenem bolnišničnem zdravljenju”. Prva poročila o poteku bolezni covid-19 so namreč že nakazovala, da je težji potek bolezni povezan z izrazitim upadom psihofizičnih sposobnosti bolnikov.

Raziskava bo zelo dragocena za ugotavljanje, kakšne posledice 
pušča covid-19 pri pacientih, ki so bolezen preboleli. Foto: ZRS
Raziskava bo zelo dragocena za ugotavljanje, kakšne posledice pušča covid-19 pri pacientih, ki so bolezen preboleli. Foto: ZRS

Zato smo želeli oceniti kakšne posledice zapušča covid-19 na določenih organskih sistemih in nato preveriti, kako poteka njihovo okrevanje. Posebej smo se osredotočili na preučevanje sprememb na skeletno-mišičnem, srčno-žilnem in respiratornem sistemu ter tudi na morebitni upad gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Raziskava poteka v okviru raziskovalnega programa ZRS Koper “Kineziologija za kakovost življenja”, ARRS (P5-0381), ki že od leta 2009 spremlja različne vplive telesne aktivnosti in neaktivnosti na človeški organizem.

Bolezen je prinesla veliko neznank

Bolezen covid-19 je s seboj prinesla veliko neznank glede nastanka, poteka in posledic bolezni, saj se je človeštvo s tovrstnim virusom srečalo prvič. V mesecih po izbruhu epidemije se je izkazalo, da lahko v boju proti širjenju virusa SARS-CoV 2 veliko pripomoremo tudi sami, v kolikor upoštevamo zaščitne ukrepe. Države so kmalu omejile gibanje prebivalstva, da bi preprečile širjenje virusa. Ti ukrepi so kljub svoji učinkovitosti in upravičenosti za seboj potegnili tudi določene negativne posledice, kot so zmanjšanje gibalne aktivnosti prebivalstva, kar je posledično vplivalo na njihovo fizično, psihično in socialno zdravje.

Tako lahko že po nekaj dneh ležanja ali imobilizaciji ene od spodnjih okončin opazimo atrofijo mišic, spremembo arhitekture mišičnih vlaken in upad mišične sile in moči. Spremembe so izrazitejše pri starejših in pri osebah z veliko maščobno maso.

Pri bolnikih, obolelih za covidom-19, je zaradi narave bolezni in samega zdravljenja namreč nujno potrebna tudi izolacija. Veliko študij je tudi pokazalo, da so bolniki v dobri psihofizični kondicij bolje prenesli samo bolezen in imeli blažji potek kot bolniki, ki so pred nastopom bolezni covid-19 imeli še določene dejavnike tveganja (debelost, sladkorno bolezen, bolezni dihal, visok krvni tlak). Poleg naštetih dejavnikov tveganja gre gotovo omeniti tudi stres, ki negativno vpliva na imunski sistem in lahko pripomore k večji dovzetnosti za okužbo z virusom in težji potek bolezni. Seveda pa ostaja še veliko vprašanj v zvezi nastankom, potekom in posledicami bolezni covid-19 neodgovorjenih.

Raziskovalci Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper se že vrsto let ukvarjamo s proučevanjem negativnih vplivov nezadostnega gibanja na človeški organizem. V predhodnih študijah smo tako ugotovili, da se lahko negativni učinki zmanjšane gibalne aktivnosti (kamor sodijo npr. dolgotrajno sedenje, ležanje, itd) pokažejo že v zelo kratkem času. Tako lahko že po nekaj dneh ležanja ali imobilizaciji ene od spodnjih okončin opazimo atrofijo mišic, spremembo arhitekture mišičnih vlaken in upad mišične sile in moči. Spremembe so izrazitejše pri starejših in pri osebah z veliko maščobno maso.

Veliko študij je tudi pokazalo, da so bolniki v dobri psihofizični kondicij bolje prenesli samo bolezen in imeli blažji potek kot bolniki, ki so pred nastopom bolezni covid-19 imeli še določene dejavnike tveganja (debelost, sladkorno bolezen, bolezni dihal, visok krvni tlak).

Razlika je tudi v hitrosti okrevanja mišične funkcije saj je ta pri mlajših relativno hitra, pri starejši pa se izgubljena mišična masa in funkcija zelo počasi vračata v izhodiščno stanje včasih pa si prizadeta mišica nikoli v celoti ne opomore.

Te izkušnje smo s pridom uporabili pri proučevanju bolnikov s covid-19, pri katerih virus SARS-CoV 2 neposredno prizadene številne organe, med katerimi izstopajo predvsem pljuča, srčno-žilni in mišično-skeletni sistem. Slednjega še dodatno prizadenejo dolgotrajno ležanje in omejeno gibanje bolnikov.

Upad motorične zmogljivosti bolnikov s covid-19 do sedaj še ni bil podrobno raziskan. Zato smo želeli v naši raziskavi s sodobnimi preiskovalnimi metodami, izmeriti kakšno je stanje predvsem funkcionalnih zmožnosti bolnikov ob zaključku zdravljenja in ali je po dveh mesecih mogoče pričakovati njihovo popolno okrevanje. Zajeli smo tudi meritve kazalnikov dihalne, srčno-žilne in psihološke zmogljivosti bolnikov.

V ta namen smo k sodelovanju v raziskavi povabili bolnike, ki so bili v zadnjih dveh mesecih hospitalizirani v Splošni bolnišnici Izola zaradi bolezni covid-19 in so izpolnjevali vključitvene kriterije (npr. minimalna okretnost in zmožnost sledenja navodilom posameznih testov). Bolnike predhodno seznanimo z namenom in potekom raziskave, v katero se nato lahko prostovoljno vključijo. Ob zaključku meritev bolnikom svetujemo glede vaj in aktivnosti, ki naj jih izvajajo doma, da bi bilo njihovo okrevanje čim hitrejše. Uspešnost in hitrost okrevanja bomo ocenili po dveh mesecih, ko bomo bolnike povabili na kontrolni pregled, na katerem bomo ponovili izbrane meritve.

Posledice se bodo kazale tudi v prihodnjih letih

Tragični bilanci smrti, invalidnosti in zmanjšani kakovosti življenja, ki jih bo za seboj pustila epidemija covid-19, se bodo v prihajajočih letih pridružile še posledice vseh sprememb, ki jih je v naš vsakdan posredno vpeljala epidemija. Slabša dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem možnosti zgodnjega odkrivanja bolezni, porast deleža ljudi s prekomerno telesno težo, porast porabe alkohola in cigaret, psihosocialni stres ter nenazadnje izrazito zmanjšanje gibalne aktivnosti bodo imeli dolgoročne posledice na zdravstveno stanje populacije.

Zavedanje velikosti tega problema je lahko že začetek rešitve, saj imamo danes na voljo veliko inštitucij, ki lahko svoje znanje ponudijo za zmanjšanje nastale škode. V izogib še hujšim posledicam pa so nujno potrebni konkretni in hitri ukrepi. V predstavljeni raziskavi združujemo moči znanstveniki ZRS Koper in strokovnjaki SB Izola, da bi bolnikom, ki so preboleli covid-19 pravočasno in pravilno svetovali glede ukrepov, ki lahko omilijo posledice bolezni ter jim omogočili hitrejše okrevanje. Slednje se namreč po odpustu iz bolnišnice šele dobro začne. Če je strokovno spremljano in vodeno se z veliko verjetnostjo tudi uspešno zaključi.


Preberite še


Najbolj brano