Znani letošnji nagrajenci za najboljša magistrska in doktorska dela

K prednostnim nalogam Slovenskega raziskovalnega inštituta sodi tudi spodbujanje raziskovalnega dela pri mlajši generaciji. SLORI izpolnjuje ta cilj na različne načine: s strokovno pomočjo in mentorstvom študentom pri pisanju diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog; s sofinanciranjem podiplomskega izobraževanja; s strokovno in finančno podporo pri objavi doktorskih nalog; z možnostjo opravljanja študijske in delovne prakse na inštitutu.

Nagrajenca nagradnega natečaja 2021/2022 z vodstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta. Z leve: Sara Brezigar (predsednica), Metod Šuligoj (nagrajenec za doktorsko delo), Zaira 
Vidau (predsednica Znanstvenega sveta), Eva Skabar (nagrajenka 
za magistrsko delo) in Devan Jagodic (direktor)
Nagrajenca nagradnega natečaja 2021/2022 z vodstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta. Z leve: Sara Brezigar (predsednica), Metod Šuligoj (nagrajenec za doktorsko delo), Zaira Vidau (predsednica Znanstvenega sveta), Eva Skabar (nagrajenka za magistrsko delo) in Devan Jagodic (direktor) 

Od leta 1997 vsako leto razpisuje tudi natečaj za zaključena magistrska in doktorska dela, na katerem nagrajuje naloge, ki so pomemben ter izviren prispevek k poznavanju raznolike stvarnosti Slovencev v Italiji. Do danes je SLORI nagradil več kot 75 mladih raziskovalcev.

Na natečaj kandidati lahko prijavijo uspešno zaključena magistrska in doktorska dela na vseh univerzah v Italiji, Sloveniji ali tujini, ki obravnavajo tematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji, njeno družbeno strukturo, funkcijo na naselitvenem in družbenem prostoru, njene razvojne procese na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetnične odnose, identitetne in jezikovne prakse ter medkulturno komunikacijo. Naloge se lahko ukvarjajo tudi z drugimi manjšinskimi študijami ali drugimi narodnostnimi manjšinami, vendar morajo vsebovati primerjavo s slovensko skupnostjo v Italiji ali so kako drugače relevantne za razumevanje slovenske stvarnosti v Italiji.

Na nagradni natečaj 2021/2022 je svoje zaključne magistrske in doktorske naloge prijavilo šest kandidatov, in sicer so prispeli štiri magisteriji in dve doktorski disertaciji. Vsa prejeta dela so bila recenzirana, med njimi pa je znanstveni svet inštituta izbral dva nagrajenca: magistra Eva Skabar je prejemnica denarne nagrade v višini 400 evrov za magistrsko nalogo, ddr. Metod Šuligoj pa je za doktorsko disertacijo prejemnik nagrade v višini 800 evrov. Slovesna podelitev nagrad je bila na občnem zboru inštituta, ki je potekal 28. aprila v Slovenskem kulturnem domu v Špetru.

Eva Skabar

Eva Skabar je zaključila študij novinarstva in založništva na Univerzi v Parmi. Svojo magistrsko nalogo z naslovom Giornalismo e identità. La minoranza slovena a Trieste e i suoi media (Novinarstvo in identiteta. Slovenska manjšina v Trstu in njeni mediji) je zagovarjala aprila 2021 pod mentorstvom prof. dr. Gabrieleja Balestrazzija in somentorstvom prof. dr. Marca Deriu. V teoretičnem delu naloge se avtorica posveča analizi odnosa med večinskimi in manjšinskimi mediji na podlagi že obstoječih raziskav, predstavitvi položaja Slovencev v Italiji ter terminološki opredelitvi narodnih skupnosti in medijev. Empirični del naloge temelji na analizi slovenskih medijev v Trstu, njihovem načinu poročanja ter širši družbeno-politični vlogi. Avtorica ugotavlja, da manjšinski mediji omogočajo aktualizacijo vloge Slovencev v Italiji iz tradicionalne prisotnosti k dinamični in sodobni pojavnosti.

Ddr. Metod Šuligoj

Ddr. Metod Šuligoj je doktoriral na Oddelku za sociologijo Hrvaške katoliške univerze v Zagrebu. Svoje doktorsko delo z naslovom Damnatio Memoriae: Istrian Memories in Dark Tourism Context (Damnatio memoriae: kolektivne spominske prakse in temačni turizem v Istri) pod mentorstvom prof. dr. Gordana Črpića in izr. prof. dr. Jasne Curkovic Nimac je zagovarjal aprila 2021. Doktorska disertacija osvetljuje temačni turizem in kolektivne spominske prakse, povezane s travmatičnim 20. stoletjem (prva svetovna vojna, obdobje fašizma, druga svetovna vojna, obdobje povojne socialistične revolucije in osamosvojitvena vojna v devetdesetih letih 20. stol.) na čezmejnem multikulturnem območju Istre. Gre za kompleksno interdisciplinarno raziskavo s kvalitativno in kvantitativno metodologijo. Avtor v analizi pokaže na vzorce različnih spominskih praks v Istri, ki so relevantni tudi za slovensko manjšino v Italiji. Spominske prakse so bile v preteklosti v glavnem izključujoče, danes pa se spreminjajo v potencialno zanimiv del turistične ponudbe.


Najbolj brano