Usvajanje manjšinskega jezika

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) že več let prireja predavanja in delavnice za (italijansko govoreče) starše, ki vpisujejo otroke v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem oz. v dvojezični vrtec in šolo v Špetru. Srečanja, ki se izvajajo tudi v sodelovanju s šolami in drugimi organizacijami, so priložnost za posredovanje informacij in izmenjavo mnenj o usvajanju jezika v manjšinskem okolju.

Manjšinsko okolje je namreč specifično in usvajanje jezika v takih okoliščinah ima več prednosti, hkrati pa lahko skriva tudi nekaj zank. Vrtci in šole, v katerih je manjšinski jezik učni kod, predstavljajo odlično priložnost za učenje, ne morejo pa zagotoviti usvajanja jezika po načelu popolne potopitve, saj je večinski jezik vseskozi prisoten in v učilnice pronica iz širšega, zunajšolskega okolja. Za čedalje več otrok je večinski jezik tudi prevalentni (ali celo edini) sporazumevalni kod v družini, za veliko večino pa je vsekakor jezik spletnih in digitalnih vsebin (npr. video igric), medijev (npr. televizije), zabave (npr. risank), prostega časa (npr. počitnic) in življenja zunaj šole nasploh (npr. obiska pri zdravniku, nakupov …). Usvajanje jezika je v takih okoliščinah seveda težje kot sicer, neravnovesje med večinskim jezikom (italijanščino) in manjšinskih jezikom (slovenščino) pa lahko vsaj delno kompenzirajo ustrezno oblikovani učni načrti v šolah in pa bližina prostora, v katerem je slovenščina primarni sporazumevalni kod – torej Slovenije. Pri tem je ključnega pomena aktivna vloga staršev, ki lahko bistveno pripomorejo k uspehu otrok pri razvijanju jezikovnih veščin in sporazumevalnih spretnosti.

Delavnico v Gorici so priredili Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča, večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici in SLORI. (foto: SLORI)

To je v petek, 31. marca, izpostavila tudi dr. Matejka Grgič, ki je zaradi bolezni dr. Susanne Pertot sama vodila pogovor s starši. Po dveh letih, ko so predavanja potekala zgolj na daljavo, je bila tokrat spet priložnost za srečanje v živo - odlično delavnico v Gorici so priredili Slovenski dijaški dom Simona Gregorčiča, večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici in SLORI. Prednostna ciljna skupina tokratnega srečanja so bili starši, ki imajo otroke vpisane v zadnji in predzadnji letnik vrtca.

Dr. Matejka Grgič se je v uvodnem delu dotaknila predvsem nekaterih pojmov ob izhodiščnem vprašanju, kaj pomeni znati jezik. Obenem se je osredotočila na specifiko jezika v manjšinskem okolju: »Ne glede na to, kdaj in kako se jezika naučimo, je za doseganje visoke sporazumevalne zmožnosti ključna predvsem izpostavljenost jezikovnim rabam. Če jezika ne uporabljamo vsak dan, celo življenje in v vseh okoliščinah (torej tudi pri nakupu pralnega stroja in med prepevanjem pod tušem), je pot do suverene in sproščene rabe tega koda težja, ne pa nemogoča.«

V nadaljevanju je razkrila ozadje dvomov, ki se pojavljajo pri starših, v ospredje pa postavila njihovo vlogo in pomen njihovega odnosa do jezika. Odgovarjala je na številna vprašanja, povezana predvsem z dilemami o pomoči, ki jo starši morajo in smejo nuditi otroku. “Veliko bolj kot pomoč pri pisanju domačih nalog štejejo zgled in cilji, ki si jih zastavijo starši. V družinah, kjer se oba starša strinjata, da je znanje manjšinskega jezika pomembno, in to pokažeta na primer tudi z obiskovanjem večernega tečaja, po navadi ni večjih težav. Če pa otrok sliši, da starša ob prihodu v slovenski vrtec pozdravita vzgojiteljico v italijanščini in celo zahtevata italijanske dopise, kljub prigovarjanju ne bo vzpostavil pozitivnega odnosa do manjšinskega jezika.”

Predavateljica je izpostavila pomen in vlogo slovenskih vrtcev in šol v manjšinskem okolju. Za otroke in tudi za vse ostale govorke in govorce pa je izjemnega pomena, da manjšinski jezik uporabljajo tudi zunaj šole in da se srečujejo z različnimi slovenščinami, od narečne do knjižne, s posebnim poudarkom na standardnih pogovornih zvrsteh, ki so najbolj razširjen sporazumevalni kod.

---