Tretje strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji

“Strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji je dogodek, ki ga Slovenski raziskovalni inštitut namenja strokovnemu povezovanju odvetnikov, notarjev, sodnikov in drugih pravnih profilov iz vrst slovenske narodne skupnosti v Italiji pa tudi vseh tistih, ki nismo pravniki, se pa zanimamo za pravna vprašanja, ki so povezana z razvojnimi procesi naše skupnosti in širšega obmejnega območja.”

S temi besedami je direktor SLORI-ja dr. Devan Jagodic uvodoma nagovoril približno 60 udeležencev strokovnega srečanja, ki so se 3. decembra zbrali v virtualnem prostoru aplikacije Zoom. Epidemija namreč ni preprečila tretje izvedbe tovrstnih zasedanj (prvo je pred štirimi leti potekalo v Gorici, drugo pred dvema letoma na Opčinah), ki nudijo priložnost za strokovno razpravo, izpopolnjevanje in utrjevanje poklicnih vezi. Srečanja potekajo pod okriljem programa Banka znanja, ki ga SLORI razvija z namenom povezovanja znanstvenega in strokovnega potenciala Slovencev v Italiji. S tem programom inštitut želi prispevati k večjemu vključevanju v manjšinski družbeni sistem zlasti tistih strokovnjakov, ki delujejo zunaj tega okolja, pretežno v drugih italijanskih deželah, Sloveniji ali tujini.

Enotno evropsko potrdilo o dedovanju

Tokratno strokovno srečanje je bilo posvečeno predstavitvi mlajše generacije pravnikov, ki sta jo zastopala odvetnica dr. Tereza Pertot in odvetnik Ivan Jevnikar. Tereza Pertot je odvetnica in raziskovalka na področju civilnega prava na Univerzi v Trstu. Udeležencem posveta je predstavila Enotno evropsko potrdilo o dedovanju (EPD), to je dokument, ki je evropskim državljanom v pomoč v primeru dedovanja s čezmejnimi posledicami. Predavateljica je uvodoma izpostavila, da v Evropi obstajajo različni mehanizmi dokazovanja položaja dediča.

Na podlagi prvenstva prava EU se torej danes notranja italijanska načela mednarodnega civilnega prava uporabljajo le za primere (ali vidike), ki jih neposredno ne urejajo predpisi EU.

V nekaterih evropskih pravnih ureditvah je za ta namen predvideno potrdilo o dedovanju, medtem ko obstajajo v drugih pravnih ureditvah alternativni mehanizmi. Tuji organi domačih listin običajno ne priznavajo, zato oblikovanje enotnega EPD-ja, kakršnega uvaja Uredba (EU) št. 650/2012, ki ima enake pravne učinke v vseh državah članicah, državljanom pomaga pri izkazovanju v primeru dedovanja s čezmejnimi posledicami.

Škodna dejanja na čezmejnem območju

Sledilo je predavanje Ivana Jevnikarja, odvetnika in profesorja prava ter ekonomije na Državnem tehniškem zavodu Žige Zoisa v Trstu. Jevnikar je v svojem prispevku spregovoril o odškodnini za škodna dejanja na čezmejnem območju, s posebnim poudarkom na pristojni jurisdikciji in veljavni zakonodaji po evropskem pravu. Kot posledica tako imenovane komunitarizacije mednarodnega civilnega prava namreč danes tudi nepogodbene obveznosti večinoma ureja pravo EU.

Jevnikar je nazorno predstavil pravne vire, ki tvorijo integriran in skladen sistem enotnih pravil, ki se uporabljajo v celotni EU z izjemo Danske. Na podlagi prvenstva prava EU se torej danes notranja italijanska načela mednarodnega civilnega prava uporabljajo le za primere (ali vidike), ki jih neposredno ne urejajo predpisi EU, in sicer pod pogojem, da ne ogrožajo celotnega učinkovanja slednjih.

Slovenščina v upravnem pravu

Program sta sklenili tolmački in prevajalki Centralnega urada za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, Fedra Paclich in Laura Sgubin. Navzoče pravnike sta seznanili s poslanstvom te službe, ki je bila ustanovljena leta 2018 v okviru deželne uprave, predstavili pa sta tudi nastalo gradivo, orodja in pripomočke za ustrezno rabo slovenščine na področju upravnega prava.

Predavateljici sta namreč prikazali nekaj konkretnih terminoloških rešitev, ki so jih na uradu normirali s pomočjo strokovnjakov z različnih področij in v okviru posebnih terminoloških delovnih skupin, v tesnem sodelovanju s SLORI-jem. Omenili sta, da ima urad sicer tudi druge pristojnosti, saj poleg terminološkega normiranja pravnega in upravnega besedišča nudi tolmaške in prevajalske storitve za potrebe deželne uprave ter jezikovno izobraževanje in svetovanje za lokalne uprave, ki so vključene v Mrežo za slovenski jezik v javni upravi FJK.

Razpravo je povezoval tržaški odvetnik Mitja Ozbič, ki je bil tudi idejni pobudnik in režiser vseh treh dosedanjih srečanj. Dogodek je bil v celoti posnet, vsa tri videopredavanja pa so za ogled na voljo na spletni strani www.slori.org.

---