Staranje v historični perspektivi
V okviru Inštituta za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper od jeseni 2020 do avgusta 2023 poteka temeljni raziskovalni projekt z naslovom “Kulturno-zgodovinski vidiki staranja: izkušnje, reprezentacije, identitete”, ki ga financira ARRS.
Foto: vir: Dom in svet
Poleg raziskovalcev ZRS Koper (vodja dr. Urška Bratož, dr. Dragica Čeč, dr. Gašper Mithans, dr. Tomislav Vignjevič idr.) pri projektnih raziskavah sodelujeta tudi Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane.
Odnos do starosti v zahodni družbi
Raziskave v okviru projekta se bodo lotile v slovenski akademski sferi pomanjkljivo raziskanih kulturnih in družbenih vidikov staranja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne, gre pa sicer za prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Poznavanje teh historičnih procesov je izrednega pomena tudi za razumevanje statusa, ki ga ima starost v sodobni zahodni družbi, saj je pogosto podvržena odklonilnemu odnosu, tabuiziranju, predsodkom, zapostavljanju in diskriminaciji ('ageizem'), izločevanju in marginalizaciji starejših ter celo gerontofobiji. Število starostnikov pa zaradi demografskega staranja prebivalstva narašča, zato je to tudi izrazit družbeni problem sodobnega časa, ki se ga pogosto zanemarja, pa tudi zamolči ali zanika. Trenutna kriza je še posebej razgalila del odnosa družbe do starostnikov in staranja.
Del kompleksnosti odnosa zagotovo ponazori v 19. stoletju zapisana slovenska ljudska pravljica Pšenice najlepši cvet, v kateri se vraževerje in strah mešata s spoštovanjem.
Starost v podobi starke Nemke kot zaviralke napredka, ki ga v tej politični satiri predstavlja mladenka - Slovenka (Vir: Brencelj, št. 5, 1871)
Odnos do starostnikov je bil tudi v drugi polovici 19. stoletja, ko se začnejo kazati učinki modernizacije življenja, ki jih prinaša tehnološki napredek, zelo kompleksen in razpet med različne, pogosto nasprotujoče si družbene odzive in cel spekter čustvovanj. Del kompleksnosti odnosa zagotovo ponazori v 19. stoletju zapisana slovenska ljudska pravljica Pšenice najlepši cvet, v kateri se vraževerje in strah mešata s spoštovanjem. V njej kralj, ki ukaže pobiti vse starčke, na koncu prizna, da je reševanje problemov (v pravljici ugank ženinu kraljeve hčere) pogosto vendarle uspešnejše, če si je mogoče pomagati z življenjskimi izkušnjami.
Inovativni metodološki (historiografski in interdisciplinarni) pristopi, ki se jih bo posluževala projektna skupina, nameravajo še posebej izluščiti takšne kompleksne kulturne reprezentacije starosti. Te bodo skušali nadgraditi z osebnimi izkušnjami posameznikov v obravnavanem času, obenem pa bo v ospredju zavedanje, da se izkušnje staranja moških in žensk razlikujejo.
Raziskovalni izziv
Pri tem bodo raziskovalke in raziskovalci ZRS Koper sprva opazovali vseprisotnost ostarelih v času, ko je slovenski prostor spadal pod okrilje Avstro-Ogrske, s čimer bo podan osnovni demografski okvir raziskave, nato pa bodo iz pestrega nabora zgodovinskega gradiva skušali izluščiti podobe starosti glede na spol, različne kolektivne (politične, družbene, pravne in ekonomske) pomene, pripisane starosti ter njene reprezentacije v umetnosti.
Poskušali bodo odgovoriti na vprašanja, kako se je ostarelost, ki je bila kot osnovni pojem najpogosteje dojeta kot čas fizične in psihične nezmožnosti, padca družbenega vpliva in položaja ter revščine in brezizhodnosti, pripisovala določenim posameznikom, pri čemer biološka leta niso bila pomemben ali odločujoč kriterij, kot je to v sodobni socialni družbi, kjer starost določa pokojninski sistem.
Pričakuje se sicer, da bo vse to velik raziskovalni izziv, saj pomanjkanje zapisov, ki bi jih zapustili starostniki, pomeni precej več branja med vrsticami in poseganja po raznovrstnih dostopnih tipih zgodovinskega gradiva.