Spodbujanje mladih raziskovalcev

K prednostnim nalogam Slovenskega raziskovalnega inštituta sodi tudi spodbujanje raziskovalnega dela pri mlajši generaciji. SLORI izpolnjuje ta cilj na različne načine.

Nagrajenca za študijsko leto 2019/2020 z vodstvom Slovenskega 
raziskovalnega inštituta. Od leve: Devan Jagodic (direktor), Sara 
Brezigar (predsednica), Nastja Slavec (nagrajenka za magistrsko 
delo), Janoš Ježovnik (nagrajenec za doktorsko delo) in Zaira 
Vidau (predsednica Znanstvenega sveta).
Nagrajenca za študijsko leto 2019/2020 z vodstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta. Od leve: Devan Jagodic (direktor), Sara Brezigar (predsednica), Nastja Slavec (nagrajenka za magistrsko delo), Janoš Ježovnik (nagrajenec za doktorsko delo) in Zaira Vidau (predsednica Znanstvenega sveta).  

SLORI pomaga s strokovno pomočjo in mentorstvom študentom pri pisanju diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, sofinancira podiplomsko izobraževanje, nudi strokovno in finančno podporo pri objavi doktorskih nalog, omogoča pa tudi opravljanje študijske in delovne prakse na inštitutu.

Od leta 1997 vsako leto razpisuje tudi natečaj za zaključena magistrska in doktorska dela, na katerem nagrajuje naloge, ki so pomemben ter izviren prispevek k poznavanju raznolike stvarnosti Slovencev v Italiji. Do danes je SLORI nagradil več kot 70 mladih raziskovalcev.

Na natečaj se lahko prijavijo uspešno zaključena magistrska in doktorska dela na vseh univerzah v Italiji, Sloveniji ali tujini, ki obravnavajo tematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji, njeno družbeno strukturo, funkcijo na naselitvenem in družbenem prostoru, njene razvojne procese na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetnične odnose, identitetne in jezikovne prakse ter medkulturno komunikacijo. Naloge se lahko ukvarjajo tudi z drugimi manjšinskimi študijami ali drugimi narodnostnimi manjšinami, vendar morajo vsebovati primerjavo s slovensko skupnostjo v Italiji ali so kako drugače relevantne za razumevanje slovenske stvarnosti v Italiji.

Na razpis za študijsko leto 2019/2020 je svoje zaključne višješolske naloge prijavilo sedem kandidatov, in sicer je prispelo pet magisterijev in dve doktorski disertaciji. Vsa prejeta dela so bila recenzirana, med njimi pa je znanstveni svet inštituta izbral dva nagrajenca: magistrica Nastja Slavec je prejemnica denarne nagrade za magistrsko nalogo v višini 250 evrov, dr. Janoš Ježovnik pa je za svojo doktorsko disertacijo prejel nagrado v višini 500 evrov. Slovesna podelitev nagrad je potekala na občnem zboru inštituta v petek, 11. septembra 2020, v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž.

Nastja Slavec je zaključila študij etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo magistrsko nalogo “To have” Irish in Corca Dhuibhne: language ideologies and practices in a minority language community (v prevodu: ‘Imeti’ irščino v Corca Dhuibhnu: Jezikovne ideologije in prakse v manjšinski jezikovni skupnosti) je zagovarjala septembra 2019 pod mentorstvom red. prof. dr. Bojana Baskarja z Univerze v Ljubljani in somentorstvom prof. dr. Steva Colemana z irske univerze Maynooth (National University of Ireland Maynooth). Naloga temelji na etnografski terenski raziskavi o irsko govoreči skupnosti na polotoku Corca Dhuibhne na Irskem. Obravnava pojave jezikovne ideologije in prakse med pripadniki irske jezikovne manjšine ter analizira njihov odnos do države, (enojezičnih) govorcev angleščine in novih govorcev irščine kot drugega jezika.

Janoš Ježovnik je doktoriral na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Svoje doktorsko delo z naslovom Notranja glasovna in naglasna členjenost terskega narečja slovenščine je zagovarjal maja 2019 pod mentorstvom dr. Mateja Šeklija. V disertaciji predstavlja aktualno stanje terskega narečja na skrajnem zahodnem obrobju slovenskega etničnega ozemlja, ki od leta 1866 upravno-politično pripada državi Italiji. Na podlagi analize besedja, popisanega v desetih krajih na celotnem območju terskega narečja s pomočjo posebej zasnovane narečnega vprašalnika, so bili določeni glavni glasovni in naglasni pojavi, ki narečje notranje določajo. To bistveno prispeva ne le k dosedanjemu poznavanju tega narečja, temveč tudi v boljšemu razumevanju vključenosti v širši slovenski jezikovni kontinuum.


Najbolj brano