Spletni zemljevid o vidni dvojezičnosti

Na tretji deželni konferenci o varstvu slovenske jezikovne manjšine, ki je potekala 12. in 19. novembra 2021 v Trstu, je Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) predstavil tudi izsledke obširnega terenskega preverjanja upoštevanja določil za izvajanje vidne dvojezičnosti.

Izvajanje vidne dvojezičnosti se močno razlikuje tudi po 
občinah.
Izvajanje vidne dvojezičnosti se močno razlikuje tudi po občinah. 

Preverjanje je potekalo na zakonsko določenem območju 32 dvojezičnih občin v deželi Furlaniji-Julijski krajini, za katere je ob italijanščini predvidena raba slovenščine pri označevanju krajevnih imen in v javnih napisih na podlagi 10. člena Zakona o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji št. 38 z dne 23. februarja 2001.

Raziskavo je izvedla Slorijeva raziskovalka dr. Zara Vidau, delo pa je potekalo v več fazah. V prvi je bilo opredeljeno območje izvajanja vidne dvojezičnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ki obsega 27 od predvidenih 32 občin, zajetih v Uredbi predsednika republike z dne 12. 9. 2007. V drugi fazi je raziskovalna ekipa od marca do oktobra s terenskim fotografiranjem posnela javne napise na opredeljenem območju in tako ustvarila bogat fotografski arhiv. V tretji fazi je bil nato na platformi My Google Maps izdelan spletni zemljevid, ki je trenutno dostopen na spletni strani www.slori.org. Namen zemljevida je vizualno prikazati prostorski obseg izvajanja vidne dvojezičnosti na z zakonom opredeljenem območju.

Na Videmskem in Goriškem je položaj v bistvu enak: raba slovenščine v javnih napisih je v obeh pokrajinah skoraj pol manjša v primerjavi s Tržaško.

Izsledki analize opravljenega dela so pokazali, da je od skupno 4505 zbranih fotografij javnih napisov največ vidne dvojezičnosti na Tržaškem (76 odstotkov dvojezičnih napisov od skupno 1722 zbranih fotografij). Na Videmskem in Goriškem je položaj v bistvu enak: raba slovenščine v javnih napisih je v obeh pokrajinah sicer skoraj pol manjša v primerjavi s Tržaško, saj v obeh primerih ne obsega dveh petin posnetih fotografij (41 odstotkov dvojezičnih napisov od skupno 1796 zbranih fotografij na Videmskem in 40 odstotkov dvojezičnih napisov od skupno 987 zbranih fotografij na Goriškem).

Namen zemljevida je vizualno prikazati prostorski obseg izvajanja vidne dvojezičnosti na z zakonom opredeljenem območju.

Izvajanje vidne dvojezičnosti se močno razlikuje tudi po občinah. V devetih občinah je raba slovenščine dokaj razširjena in ustaljena, saj je bilo med zbranim fotografskim gradivom tam ugotovljenih več kot 75 odstotkov dvojezičnih javnih napisov; to so občine z uradnim dvojezičnim statusom na Tržaškem in Goriškem ter občini Bardo in Tipana v Terski dolini. Na zadovoljivi ravni (50-75 odstotkov dvojezičnih javnih napisov) vidno dvojezičnost izvajajo v drugih sedmih občinah, med katerimi je tudi občina Trst. V preostalih občinah, zajetih v analizi, je raba slovenščine v javnih napisih prisotna v manj kot polovici zbranih primerov, v sedmih občinah na Goriškem in Videmskem pa ne dosega niti četrtine.

Tudi glede na vrsto javnih napisov je analiza pokazala nekatere dobre in slabše prakse. Vidna dvojezičnost se na primer najbolj dosledno izvaja pri oznakah z imeni naselij (82 odstotkov dvojezičnih napisov), znakih za območje občin in pokrajin (75 odstotkov) in turistični signalizaciji (72 odstotkov), v nekoliko manjši meri pa v kažipotih (58 odstotkov) in znakih na avtobusnih postajah (56 odstotkov). V manj kot polovici primerov je slovenščina uporabljena na zabojnikih za ločevanje odpadkov (49 odstotkov), znakih za obveščanje o delovanju služb, objektih in napravah (44 odstotkov), napisih na pročeljih različnih služb, objektov in naprav (35 odstotkov) in tabelah za označevanje imen ulic ali trgov (33 odstotkov). Najmanj je vidne dvojezičnosti na znakih za prepoved, omejitev, nevarnost in izrecne odredbe (22 odstotkov).

Več kot 4500 zbranih fotografij predstavlja dragoceno gradivo, ki je lahko koristno za nadaljnje jezikoslovne, geografske ali etnografske analize, predvsem pa za konkretno spremljanje izvajanja zaščitne zakonodaje. V tem smislu je pomembno, da je izsledke raziskave nedavno pregledal tudi institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, ki je pristojen za nadziranje izvajanja zakonskih določil v korist Slovencev v Italiji, med katerimi tudi določil omenjenega 10. člena Zakona 38/2001. Na tretji deželni konferenci so oblikovali tudi predlog o pripravi priročnika s smernicami za rabo vidne dvojezičnosti v javnih napisih, ki naj bo v pomoč predvsem pristojnim občinskim, deželnim in državnim institucijam ter koncesionarjem za opravljanje javnih služb.


Najbolj brano