O stanju, dilemah in perspektivah mladih

Nedavno izdani četrti zvezek monografije z naslovom Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu sklepa raziskavo, ki jo je skupina družboslovnih institucij iz matice in zamejstva v celoti posvetila problematiki mladih pripadnikov slovenskih manjšin v državah, ki mejijo z Republiko Slovenijo.

Izšel je še četrti zvezek monografije Jezikovni profil mladih v 
slovenskem zamejstvu. Foto: Slori
Izšel je še četrti zvezek monografije Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Foto: Slori

Sodelavke in sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV), Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu (SZI), Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (SNIUJ) in Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu (SLORI) so v letih med 2013 in 2017 ob finančni podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) izvajali temeljni raziskovalni projekt Mladi v slovenskem zamejstvu: Družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi. Izsledke projekta so v naslednjih treh letih objavili v štirih tematskih zvezkih, v skupnem obsegu približno 1300 strani, na katerih so podrobno analizirali splošni položaj obravnavanih skupin, njihove identitetne opredelitve, jezikovne prakse in modele družbene participacije.

Projektna zasnova je izhajala iz spoznanja, da so mladi v zamejstvu osrednje vprašanje aktualnega zgodovinskega trenutka v vseh štirih obravnavanih kontekstih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Interdisciplinarno zastavljena raziskava je poglobila vsebine, ki močno vplivajo na etničnost mladih, njihovo vključevanje v družbeno življenje referenčnih slovenskih skupnosti, njihov odnos tako do večinskega etničnega okolja države bivanja kot do države matičnega naroda. Raziskava je temeljila na kvantitativnem anketiranju in kvalitativnih narativnih intervjujih mladih ter pregledu relevantne literature. Njena dodana vrednost sloni na primerjalnem pristopu, saj so v zaključnem delu vseh štirih zvezkov avtorji ugotavljali podobnosti med zajetimi zamejstvi glede na raziskovano tematiko, hkrati pa so odkrivali tudi temeljne raziskovalne točke.

Raziskava je poglobila vsebine, ki močno vplivajo na etničnost mladih, njihovo vključevanje v družbeno življenje referenčnih slovenskih skupnosti, njihov odnos tako do večinskega etničnega okolja države bivanja kot do države matičnega naroda.

To seveda ne bi bilo mogoče, če sodelavci ne bi bili izkušeni raziskovalci manjšinskih in etničnih vprašanj. Projekt je vodila zgodovinarka, sociologinja in politologinja dr. Vera Kržišnik-Bukić, znanstvena svetnica na INV, v njem pa so sodelovale številne raziskovalke in raziskovalci iz Slovenije (dr. Mojca Medvešek, dr. Sonja Novak Lukanovič), Italije (dr. Devan Jagodic, dr. Zaira Vidau), Avstrije (mag. Milan Obid, mag. Martina Piko-Rustia), Madžarske (dr. Katalin Munda Hirnök) in Hrvaške (dr. Barbara Riman).

Večletno sodelovanje navedenih raziskovalcev je omogočilo tvorno prepletanje različnih vidikov njihovih temeljnih disciplinarnih usmeritev (od zgodovine, etnologije, socialne antropologije, sociologije, statistike, sociolingvistike, politologije in prava) in pripadajočih družbeno-geografskih kontekstov. Četverica novih zvezkov zato pomeni pomemben prispevek k raziskovalnemu preučevanju mladinske problematike v vseslovenskem in tudi širšem evropskem merilu.


Najbolj brano