O slovenščini z neslovenisti
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) letošnji spletni izobraževalni program Slovenščina za nesloveniste namenja učiteljem in profesorjem, ki pri pouku sicer ne poučujejo predmeta slovenščina, vendar se vseeno dobro zavedajo pomena jezikovnega zgleda pri razvijanju jezikovne zmožnosti mladih.
Izobraževalni program o slovenščini za nesloveniste bodo izvedli
na šestih spletnih srečanjih.
Vso odgovornost za jezikovno zmožnost mladih pogosto nalagamo učiteljem in profesorjem, ki poučujejo predmet slovenščina. To še posebno velja v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki so osrednji prostor razvijanja sporazumevalne zmožnosti in priložnosti za rabo slovenskega jezika za vse šolajoče na naselitvenem območju slovenske narodne in jezikovne skupnosti v Italiji. Ob tem včasih pozabljamo, da učenci in dijaki veliko šolskih ur preživijo pri ostalih predmetih, kjer slovenščino uporabljajo kot temeljno sredstvo komuniciranja, prostor razmišljanja, grajenja novega znanja in strokovnega besedišča posameznih predmetnih področij.
Učitelji in profesorji pri pouku poleg odnosnega govora, s katerim spodbujajo, postavljajo vprašanja, pozivajo in vrednotijo, s spoznavnim (strokovnim) govorom vodijo spoznavni proces, razlagajo in ponazarjajo znanje svoje stroke. Lahko rečemo, da se učitelji z odnosnim govorom identificirajo kot učitelji in pri tem velikokrat nezavedno uporabljajo določeno jezikovno različico, s spoznavnim govorom pa kot strokovnjaki s svojega področja, kjer zavestno uporabljajo strokovni jezik.
Z novim izobraževanjem, ki bo tokrat namenjeno slovenščini kot učnemu jeziku, strokovni slovenščini, terminološki doslednosti in ponovitvi jezikovnih pravil, Slori nadaljuje z izobraževalnimi programi za pedagoški kader šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Pretekla izobraževanja so namenili slovenščini v prvostopenjski srednji šoli, osnovni šoli in vrtcu. Tudi letošnji program, ki je bil izbran na razpisu za akreditacijo izobraževalnih programov Urada za šole s slovenskim učnim jezikom pri Deželnem šolskem uradu za FJK, koordinira dr. Maja Melinc Mlekuž, na Slovenskem raziskovalnem inštitutu zadolžena za področje didaktike slovenskega jezika.
Izobraževalni program, ki obsega 20 ur, bodo oblikovali dr. Matejka Grgič, dr. Maja Melinc Mlekuž, dr. Martina Ozbič, Lara Pižent, dr. Damjan Popič in Vito Poredoš. Na šestih spletnih srečanjih (po Zoomu), od 20. oktobra do 2. decembra 2022, bodo udeleženci programa osvežili jezikovna pravila in si pogledali 30 najpogostejših slovničnih napak, skladenjsko, zvrstno in pravopisno ustreznost pisnih besedil, pa tudi načela prevajanja in pomen terminološke doslednosti strokovnega izrazja pri različnih šolskih predmetih. Preverili bodo, kako nam je pri jezikovni ustreznosti besedil lahko v pomoč informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in skupaj pregledali e-gradiva posameznih predmetnih področij. Program bodo zaokrožili z delavnico o vlogi spomina pri uporabi jezika kot sredstva učenja.