O pravnih vidikih prenosa lastništva Narodnega doma na slovensko skupnost

Strokovno srečanje slovenskih pravnikov in pravnic v Italiji je periodični dogodek, ki ga Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) tradicionalno namenja povezovanju odvetnikov, notarjev, sodnikov in drugih pravnih profilov iz vrst slovenske narodne skupnosti v Italiji, hkrati pa tudi vseh, ki spremljajo juridična vprašanja, povezana z razvojnimi procesi manjšine in širšega prostora slovensko-italijanskega stikanja.

Srečanja, ki potekajo vsako drugo leto (prvo je bilo leta 2016 v Gorici, drugo leta 2018 na Opčinah, tretje pa pred dvema letoma na aplikaciji ZOOM zaradi omejitev, povezanih s preprečevanjem širjenja okužbe s koronavirusom), ponujajo priložnost za strokovno izpopolnjevanje, vsebinsko razpravo in utrjevanje poklicnih ter prijateljskih vezi. Izvajajo se v okviru programa Banka znanja, ki ga SLORI razvija z namenom povezovanja znanstvenega in strokovnega potenciala Slovencev v Italiji. S tem programom želi inštitut prispevati k večjemu vključevanju raznih strokovnjakov v manjšinski družbeno-gospodarski sistem - tudi tistih, ki delujejo zunaj tega okolja, v drugih italijanskih deželah, Sloveniji ali tujini.

Osrednja tema letošnjega srečanja, ki bo v petek, 10. junija, v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, so pravni vidiki prenosa lastništva Narodnega doma na slovensko skupnost v Italiji. Ta postopek se je uradno zaključil 28. marca letos na tržaški prefekturi, ko sta Univerza v Trstu in Fundacija Narodni dom ob prisotnosti predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle podpisali dogovor o brezplačnem prenosu lastništva Fabianijeve palače na tržaško fundacijo. Istočasno je potekal tudi podpis pogodbe za desetletno brezplačno uporabo stavbe, ki bo univerzi na voljo do obnove poslopja v Ul. Gregoretti 2, v katerega bo nato univerza preselila svojo dejavnost. Proces dejanskega vračanja nepremičnine bo zato po pričakovanjih trajal več let, naloga fundacije pa bo izdelati razvojni načrt za ponovno oživitev tega strateškega objekta za tržaško slovensko in širšo mestno skupnost.

Na strokovnem srečanju bo o pravnih vidikih prenosa lastništva Narodnega doma na slovensko narodno skupnost spregovoril predsednik fundacije, tržaški odvetnik Rado Race. Odv. Race je strokovnjak za civilno in gospodarsko pravo, domače in mednarodne arbitražne postopke ter pogodbe z mednarodnim elementom (predvsem v vzhodni Evropi in na Balkanu), je pa tudi prvi predsednik Fundacije Narodni dom, ki je bila ustanovljena 8. julija 2020. To vsekakor ni njegova prva funkcija na vodilnih položajih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, nedvomno pa je vodenje fundacije, ki je postala lastnica Narodnega doma v Trstu, poseben izziv. Z gostom se bosta pogovarjala uveljavljena tržaška odvetnika Mitja Ozbič in Tereza Pertot, oba večletna sodelavca SLORI-ja. V razpravi bodo izpostavljene pravne razsežnosti prenosa lastništva, a tudi družbeno-politične okoliščine, ki so privedle do tega epohalnega koraka.

Narodni dom je bil od odprtja leta 1904 izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev in Slovenk. Načrt zanj je izdelal arhitekt Maks Fabiani, stavba pa je kmalu postala središče številnih slovenskih organizacij, saj je razpolagala z gledališčem, čitalnico, restavracijo, kavarno, banko in hotelom. Skratka, bila je simbol slovenske in tudi slovanske prisotnosti v Trstu, vsaj dokler je niso fašistični skvadristi 13. julija 1920 načrtno napadli in požgali. Zahteve po vrnitvi Narodnega doma so se začele takoj po osvoboditvi, a napori niso obrodili željenih sadov. Na papirju je bil problem rešen v 19. členu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji (Zakon št. 38 iz leta 2001), uzakonjena pravica za vselitev Narodne in študijske knjižnice v poslopje pa se je uresničila le delno. Leta 2017 je italijanski zunanji minister Angelino Alfano slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu zagotovil vrnitev nepremičnine do leta 2020, prelomni trenutek pa je nastopil šele ob proslavljanju stoletnice požiga julija 2020, ko sta predsednika Italije in Slovenije, Sergio Mattarella in Borut Pahor, prisostvovala podpisu okvirnega dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti. Nedavni podpis dogovora na tržaški prefekturi je zato le zadnji korak na poti do ponovne pridobitve tega pomembnega poslopja, na katero tržaški Slovenci in Slovenke čakajo že več kot sto let.

---