Nacionalna skupnost kot odskočna deska

V lanskem letu smo na ZRS Koper in Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani ter v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) v Trstu začeli z izvajanjem raziskav v okviru na novo pridobljenega programa na področju narodnega vprašanja z naslovom Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja.

Gre za raziskovalni program, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi s slovensko narodno in nacionalno skupnostjo, njeno identiteto in kulturo in v tem okviru še posebej z vlogo jezika pri razvoju slovenstva kot duhovnega in družbenega fenomena. Tako je prav Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper ključni nosilec tega programa, v programski skupini pa poleg jezikoslovcev sodelujejo še raziskovalci s področja filozofije, zgodovine, geografije, prava in sociologije, to so: dr. Rado Bohinc, dr. Milan Bufon, dr. Irina Cavaion, dr. Lucija Čok, dr. Tina Čok, dr. Matejka Grgič, dr. Marija Jurić Pahor, dr. Vesna Mikolič (vodja), dr. Barbara Riman Plazibat, dr. Tina Rožac.

V kriznih razmerah prihaja do pretresa vrednot

Ključni cilj naših raziskav je globlje razumevanje slovenstva, ki bo odstopalo od tradicionalnega koncepta narodne identitete, vezanega zgolj na trikotnik jezik - kultura - teritorij, obenem pa bo omogočalo njegov status in obstoj. Zastavili smo si ključno vprašanje: ugotoviti, kako v pogosto nasprotujoče si procese globalizacije, večkulturnosti, nacionalizmov in lokalizmov vstopa Slovenija kot razmeroma mlada država, ki se je takoj po osamosvojitvi soočila na eni strani s problematiko iskanja in predstavljanja svoje individualne identitete, na drugi pa z vprašanjem strategij, ki bi omogočile njeno udejanjanje na vseh družbenih področjih. To naj bi ji zagotavljalo še nadaljnji skladen razvoj nacionalne suverenosti, obenem pa tesno vključenost v evropski in svetovni civilizacijski okvir.

V kriznih razmerah prihaja v vsaki nacionalni državi do temeljitega pretresa vrednot in stališč lastne skupnosti, posledično pa tudi do korigiranja strateških razvojnih usmeritev, ki so vse bolj odvisne od dnevne politike.

Vidimo pa, kako pride v kriznih razmerah, pa naj bodo to migrantska kriza, podnebne spremembe ali nova koronavirusna bolezen, v vsaki nacionalni državi do temeljitega pretresa vrednot in stališč lastne skupnosti in posledično do korigiranja strateških razvojnih usmeritev, ki so vse bolj odvisne od dnevne politike.

Pomemben del kriznega upravljanja je tudi krizno komuniciranje, zato smo v okviru razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS pripravili prilagoditev raziskovalnega programa na temo sprememb v nekaterih družbenih sistemih, povezanih s covid-19 s poudarkom na družbeni interakciji in komunikaciji v obmejnem slovensko-italijansko-hrvaškem prostoru. Naša prilagoditev programa je bila odobrena, tako je cilj naših raziskav v prihodnjem letu izpeljati primerjalno analizo javnih sistemov zdravstva, šolstva in kulture ter javne komunikacije v Sloveniji in sosednjih državah ter njihovih čezmejnih vplivov. V tem okviru se bomo posvečali predvsem analizi obmejnih območij in manjšinskih skupnosti, povezovanju posameznikov in institucij, ki so v vsakdanjem življenju sočasno občutili ukrepe vseh sosedskih držav na omenjenih družbenih področjih.

Skupna knjižna zbirka

Pri tem nam bo v pomoč široka mreža medinstitucionalnega sodelovanja našega inštituta z nacionalnimi, obmejnimi in drugimi mednarodnimi ustanovami. Tako smo na primer s Slovensko matico že zastavili vrsto skupnih okroglih miz na temo narodnega vprašanja, kar so zdravstveni ukrepi deloma zavrli, smo pa že začeli z izdajanjem skupne knjižne zbirke Razsežnosti slovenstva, ki bo izhajala v okviru programa, soizdajatelja pa sta Annales ZRS in Slovenska matica.

Tako sta v tej zbirki izšli znanstveni monografiji dveh sodelavcev programa, in sicer Izrazi moči slovenskega jezika avtorice dr. Vesne Mikolič in Ethnos in topos. Družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1920 do leta 2015 avtorja dr. Milana Bufona.

V kratkem pri ugledni založbi Cambridge Scholars Publishing pričakujemo izid obsežne monografije Language and Culture in the Intercultural World (Jezik in kultura v medkulturnem svetu) z več kot štiridesetimi avtorji iz Srednje in JV Evrope, ki jo je zbrala in uredila dr. Vesna Mikolič in v kateri proučujemo prav pomen posameznih jezikov in kultur v svetu, kjer so kulturni stiki in žal tudi trki vse pogostejši. V takih razmerah bi nacionalna skupnost morala delovati navznoter kot opora tudi v najhujši krizi, navzven pa kot odskočna deska za uspešno sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev.

---