Muzeji - nepotrebne ustanove ali pomembni gradniki sodobne civilizacije

Čemu in komu so namenjeni muzeji? Skozi sekundarno socializacijo (izobraževanje) smo se vsi bolj ali manj naučili, da so muzeji načeloma pomembne in spoštovane ustanove, ki so družbi potrebne. Od tega splošnega znanja dalje, pa se soočamo z zelo različnimi mnenji posameznikov o potrebnosti in pomembnosti muzejev, ki prvenstveno temeljijo na njihovih osebnih izkušnjah, izobrazbi in vedenju.

Doživljajsko vodstvo otrok v Pokrajinskem muzeju Koper Foto: Pokrajinski muzej Koper
Doživljajsko vodstvo otrok v Pokrajinskem muzeju Koper Foto: Pokrajinski muzej Koper

Vloga muzeja je na prvem mestu ohranjanje in varovanje premične ter nesnovne dediščine. Skladno s to nalogo poteka proučevanje in interpretacija te iste dediščine. In prav pri slednji nalogi muzeji predstavljamo pomemben gradnik sodobne družbe v izobraževalnem, povezovalnem pa tudi terapevtskem smislu. Interpretacija je namenjena javnosti, pri njej smo kustosi zavezani visokim etičnim pravilom, saj z njo pomembno vplivamo na razvoj družbe pri razumevanju preteklosti, sprejemanju sedanjosti in načrtovanju prihodnosti.

Kaj zaposleni počnemo v muzeju?

Skladno z zbiralno politiko muzeja kustosi sprejemamo predmete v trajno hrambo. S postopkom inventarizacije, kjer poteka opredelitev, opis in po potrebi konservacija oz. restavracija, predmeti postanejo muzealije, torej spomenik, ki ga je potrebno dolgotrajno ohranjati. Dolgotrajna hramba muzealij predstavlja dolgotrajno skrb in nego v za to primernih prostorih - depojih, ki morajo biti opremljeni z alarmi, vlažilci in razvlažilci ter primernimi površinami za manipulacijo. Predmete je potrebno konservirati in včasih tudi restavrirati, za slednje poskrbijo muzejski konservatorji - restavratorji.

Ob proučevanju in dokumentiranju predmetov ter nesnovne dediščine poteka tudi interpretacija in delo z javnostmi. Predmeti in znanje o njih ter stik z ljudmi, poznavanje problemov in potreb sodobne družbe pripelje do ustvarjanja razstav, predavanj, vodstev, izobraževanj.

Pred vsakim delom z javnostjo se zaposleni poslužujemo treh konceptualnih vprašanj: zakaj (delamo to razstavo), komu (je namenjena) in kako (jo bomo realizirali)! Konceptualizacija kompleksnejših razstav lahko vzame tudi leto ali več časa. Gradnja odnosa z javnostjo, vpetost muzeja v lokalno in širšo skupnost je dolgotrajen in zapleten proces, ki se lahko hitro poruši.

Pokrajinski muzej Koper je organiziran v posamezne oddelke: arheološki, etnološki, umetnostno zgodovinski, kulturno zgodovinski, oddelek za novejšo zgodovino, izobraževalni, konservatorsko - restavratorski. Sestavni del muzeja tvori receptorska služba, vodstvo, poslovno tajništvo, strokovna sodelavka, vzdrževalec in čistilka. Poglavitne naloge, ki jih muzej opravlja so: stalne razstave, občasne razstave, predavanja, strokovno-znanstvene in poljudne objave, izobraževanje, pedagoška služba, konserviranje - restavriranje, evidentiranje na terenu, inventarizacija, nega in dolgotrajno hranjenje predmetov, delo v dokumentaciji, muzejska knjižnica, fotoarhiv, digitalizacija, svetovanje, pomoč zasebnim zbiralcem, vključevanje v kulturno strategijo občin, ki jih pokrivamo znotraj javne službe za muzeje, upravljanje z muzejskimi prostori in zbirkami, izposoja, sprejem predmetov, vključevanje v evropske in druge projekte…..

Kratkoročen družbeni razvoj se danes kaže v pospešeni digitalizaciji, v katero so vključeni tudi muzeji. Nove tehnologije (3D skeniranje in modeliranje, digitalne razstave, aplikacije ...) prinašajo nove izzive; ne samo v tehnični opremljenosti muzejev in znanju zaposlenih, ampak tudi v smislu muzejskih vsebin. Muzeji smo namreč zavezani k ohranjanju kulturne dediščine in tako v svojem bistvu nasprotujemo globalizaciji ter unifikaciji različnih kultur narodov.

Arheologija v muzejih - posebna vrsta dediščine

Arheološka dediščina je po zakonu last države, zato ima v muzejih, ki so pooblaščeni za njeno hranjenje poseben status. Sprejem arheološkega gradiva v trajno hranjenje je namreč določen s soglasjem Ministrstva za kulturo ob vsakokratnih arheoloških raziskavah. Posledično smo pooblaščeni muzeji dolžni sprejeti arheološko gradivo iz vseh izkopavanj, ki potekajo na območju, ki ga muzej pokriva v okviru javne službe za muzeje. Zakon in podzakonski akti so jasni in načeloma dobro urejajo področje arheologije, zaplete se v praksi. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da so vsi pooblaščeni muzeji v Sloveniji v smislu depojskih prostorov podhranjeni. Problematiko arheoloških depojev država prelaga na pleča ustanoviteljev muzejev, ki so po večini občine. Prostorsko stisko se tako rešuje stihijsko, z zmanjšanim interesom in včasih tudi z nerazumevanjem.

Ob gradbenih delih, ki bodo uničila arheološko dediščino, je le to potrebno predhodno raziskati in, če se v izvornih načrtih ne sledi integraciji arheoloških struktur v novogradnjo, tudi odstraniti. Sodobna metodologija arheoloških raziskav vključuje totalno kolekcijo in vzorčenje le novejšega gradbenega materiala. Investitor financira arheološke raziskave s poizkopavalno obdelavo gradiva, zadnja faza, dolgotrajno hranjenje v muzejih pa je po zakonu breme države.

Pooblaščeni muzeji (to so vsi pokrajinski muzeji v Sloveniji) smo v roku 5tih let po zaključku raziskave dolžni sprejeti celoten arhiv arheološkega najdišča, ki vključuje analogno in digitalno dokumentacijo, najdbe in vzorce, v trajno hrambo. Zasebna in javna arheološka podjetja za pridobitev novih dovoljenj potrebujejo dokazilo o pravočasni predaji celotnega arhiva arheoloških najdišč, ki so jih izkopali.

Kaj čaka Pokrajinski muzej Koper v naslednjih petih letih?

Pokrajinski muzej Koper trenutno razpolaga s štirimi prostori na različnih lokacijah, ki so namenjeni dolgotrajnemu hranjenju arheološkega gradiva in so zapolnjeni skoraj v celoti. Lani so se zaključila arheološka izkopavanja na drugem tiru, na delu, ki ga pokriva naš muzej. Arheologi so odkrili dve večji rimski vili in stavbni rimskodobni kompleks. Do leta 2026 tako lahko pričakujemo samo iz teh najdišč sprejem arhiva arheoloških najdišč v obsegu nekaj ton gradiva. Že sedaj vodstvo in zaposleni muzeja aktivno pristopamo k reševanju tega problema.

Zakaj je to potrebno?

Arheološka dediščina je specifična, po večini gre za predmete, ki se nam ohranijo v odlomkih. Pa vendarle ti najbolj na videz neugledni odlomki, skupaj z arheološko metodo raziskovanja govorijo o vsakdanu slehernika skozi dolga časovna obdobja. Prav na podlagi teh najdb lahko interpretiramo in oživimo življenje celotne družbe od najbolj običajnih ljudi do pomembnih veljakov in vodij. Lahko mirno rečemo, da arheologija prinaša glas brezimnih, najbolj ranljivih in skozi zgodovino najmanj vidnih ljudi.

Dr. Maša Saccara, muzejska svetovalka


Najbolj brano