Dr. Vesna Mikolič o različnih vidikih jezika in slovenstva

Jezikoslovka dr. Vesna Mikolič se je na ZRS Koper zaposlila že pred 25 leti. Sodelovala je tudi pri ustanovitvi Fakultete za humanistične študije, katere dekanja je bila od leta 2004 do 2012. S svojim raziskovalnim delom je vpeta tako v mednarodne projekte kakor tudi v lokalno okolje. Ukvarja se z jezikom v kontaktnih prostorih, njena doktorska disertacija je, denimo, bila Jezik kot odraz etnične ozaveščenosti v narodnostno mešanem prostoru Slovenske Istre. Aktivno promovira dosežke znanosti v splošni javnosti, kjer se oglaša tudi kot esejistka in kolumnistka. Že vrsto let vodi Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper.

> Kakšna je vloga Inštituta za jezikoslovne študije na ZRS Koper? Katera so njegova prioritetna področja?

“Naš inštitut, ki ima že dolgo tradicijo in je eden prvih inštitutov na ZRS, deluje na področju jezikov, književnosti in kultur. Posebej smo pozorni na prostore kultur v stiku, kakršno je tudi naše dvojezično in slovensko-italijansko-hrvaško obmejno območje. Naša prioritetna področja so tako razmerje med jezikom in kulturo, medkulturna in nenasilna komunikacija na različnih področjih, kot so mediji, šolstvo, turizem, kontaktno jezikoslovje z dialektologijo, pomenoslovje in terminologija, uporabno jezikoslovje in didaktika jezikov in književnosti z novimi metodami celostnega učenja in poučevanja. Nasploh nas zanimajo različni novi pristopi, povezani predsvem z jezikovnimi tehnologijami.”

Raziskovali so komunikacijo v času covida-19

> S čim se pravzaprav ukvarjate?

“V zadnjih letih smo pridobili kar nekaj pomembnih nacionalnih in evropskih projektov ter raziskovalni program 'Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku 3. tisočletja' v sodelovanju z INV iz Ljubljane in SLORI iz Trsta. V okviru tega programa raziskujemo različne vidike slovenstva, tako jezika kot kulture, tako njegove duhovne kot družbene razsežnosti in vse kulturne stike, ki so realnost ožjega in širšega okolja. Predvsem želimo ugotavljati razvoj sodobnih konceptov nacionalne identitete, ki ne smejo biti neobčutljive za rastočo zavest o medsebojni prepletenosti sveta. Seveda se te naše raziskave odvijajo na tudi bolj aplikativni ravni, Tako smo v zadnjih dveh letih raziskovali predvsem komunikacijo in čezmejno interakcijo v času covid-19 in nekateri rezultati so res zanimivi. Kar v okviru dveh projektov razvijamo učne metode in gradiva za poučevanje jezikov: v okviru projekta Contatti! delamo z obmejnimi šolami Slovenije, Italije in Hrvaške, pri projektu Jeziki štejejo (JEŠT) pa pripravljamo učbeniška gradiva po metodi TILKA, ki povezuje poučevanje jezika in književnosti, medkulturno vzgojo in vzgojo za nenasilno komunikacijo. V okviru programa LAS Istre smo najprej oblikovali tematsko pot ob reki Rižani in opozarjali na pomen te lepe reke, sedaj pa želimo s projektom o ribištvu ozaveščati o tej tradicionalni istrski panogi. V okviru projekta ActiveAge z več evropskimi partnerji izdelujemo mobilno aplikacijo za aktivno življenje starejših. In seveda ne smemo pozabiti projektov s področja literature, evro-sredozemske literarne nagrade PONT, ki smo jo lani že drugič podelili skupaj z Beletrino, koprsko občino in mnogimi sodelujočimi. Prav pred kratkim pa smo bili skupaj z drugimi partnerji uspešni pri prijavi evropskega projekta LITMAG o vzhodnoevropskih literarnih revijah. Skratka, jezik jemljemo kot orodje, tesno povezano s kulturo in vpeto v različna družbena področja.”

“Jezik jemljemo kot orodje, tesno povezano s kulturo in vpeto v različna družbena področja.”

> Kateri so pa vaši osebni projekti oziroma katera so aktualna polja vašega raziskovanja?

“V okviru zgoraj omenjenega programa sem sodelovala v evropski raziskavi na temo medijskega govora v obdobju covida in ravnokar je pri londonski založbi Bloomsbury izšla skupna monografija. Pri Kulturnem centru črnogorskih društev Slovenije je pravkar izšel črnogorski prevod moje knjige Govor turizma izpod peresa Remza Skenderovića. Najbolj intenzivno pa me je nekaj zadnjih mesecev zaposloval Ivan Cankar, saj prav te dni iz tiska pričakujemo knjigo Ali bereš Cankarja, v kateri pokažem, kako lahko vstopimo v njegov svet v petih korakih. S Slavističnim društvom Koper pa pripravljamo zanimive Primorske slovenistične dneve v Ankaranu, kjer bomo govorili tudi o primorskih književnikih in lokalnih jezikovnih dilemah. ”

> Kakšen je položaj slovenščine v narodnostno mešanih območjih v Slovenski Istri in na Tržaškem?

“Sama raziskovalno delam v Kopru, predavam pa na humanistiki Univerze v Trstu. Lahko rečem, da pri svojih študentih, bodisi slovensko ali italijansko govorečih, vidim globoko zanimanje za slovenski jezik in književnost. Veliko primerjamo slovenski in italijanski jezik, beremo književnost v prevodih. Ta medkulturni pristop privede do večjega zavedanja, kako so vsi jeziki in književnosti v teh jezikih pomembni. Tega zavedanja je v Trstu tudi na splošno vse več. Več je tudi zanimanja za slovenske manjšinske šole, tudi s strani italijanskih družin, tako da že primanjkuje učiteljskega kadra. Večinske šole pa na žalost še vedno nimajo slovenščine kot obveznega predmeta. Na tej strani meje se tudi dobro zavedamo pomena izražanja v lastnem jeziku, pri čemer je tu v porastu zavest o istrski identiteti tega prostora, zato vedno bolj cenimo tako slovensko istrsko narečje kot istrobeneško narečje. Več težav povzroča aktivno znanje višjih registrov tako slovenščine kot italijanščine, še posebej zato, ker mladi danes tudi pri nas veliko komunikacije opravijo v angleščini.”

Pojem Istra pridobiva na pomenu

> Pred dvema letoma je izšla vaša knjiga Izrazi moči slovenskega jezika, ki je predstavila intenziteto slovenščine v različnih diskurzih. Kateri so glavni poudarki v tej vaši monografiji?

“Poudariti moram, da sem zelo ponosna na skupno knjižno zbirko založbe Annales ZRS in Slovenske matice 'Razsežnosti slovenstva', v okviru katere je izšla ta knjiga. Zbirka ima tudi lično zunanjo opremo, pod katero se podpisuje oblikovalka Jana Pečečnik Žnidarčič. Moja knjiga pa je zasnovana zelo široko, prav tako je to prva knjiga o intenziteti slovenskega jezika. To utemeljim tako s slovničnega vidika kot s primeri iz različnih diskurzov, kot so znanost, turistično oglaševanje, politika, književnost in njeni prevodi. Zanimive so tudi primerjave z intenziteto v drugih jezikih, za naš prostor so še posebej zanimive primerjave z italijanščino, tudi hrvaščino oz. bosanščino, nekaj pa je tudi primerjav z angleščino, med drugim sta obravnavana tudi govor Donalda Trumpa in govor Borisa Pahorja. Zadnji del monografije v celoti posvetim nasilnemu govoru, tako v času fašizma kot v sodobnih tradicionalnih in novih medijih. Na koncu pa predstavim še izvirni jezikovnodidaktični pristop, s katerim med mladimi razvijamo učinkovito in nenasilno komunikacijo.”

> Sodelovali ste tudi pri snovanju strokovnih podlag za enotno poimenovanje območja štirih slovenskih obmorskih občin. Kateri so glavni argumenti za poimenovanje tega območja Slovenska Istra?

“Ne, v resnici gre za Istro in samo v nekaterih okoliščinah tudi Slovensko Istro. Naš predlog vsebuje ime z dvema variantama, daljšo in krajšo, in to v obeh jezikih, slovenščini in italijanščini. Kot imamo uradno ime Komenski Kras, ki ga pa večinoma imenujemo samo Kras. Jezik ima vedno rajši krajše oblike. Istrijani se tudi zavedamo enovitosti naše Istre in občutljivosti tega območja z vidika medetničnih odnosov, zato tudi sama razumem nekatere pomisleke. Se je pa treba zavedati, da se za to območje že vsa leta rabi tudi ime Slovenska Istra ali slovenska Istra oz. Istria Slovena ali Istria slovena (v angleščini Slovenian Istria). Dovolj je pobrskati po spletu, pa vidite pogosto rabo teh imen. To kaže, da obstaja v nekaterih primerih realna potreba po razlikovanju tega območja od ostalega istrskega polotoka, ki si ga delimo v glavnem s Hrvaško. Tako je govorcem zelo jasno, da to ime označuje samo državo tega ali onega območja. Saj obstaja tudi uradno ime Hrvatska Istra za kmetijsko območje te regije. Tako sem prepričana, da moramo, če želimo uveljavljati istrsko identiteto tega območja, imeti zanj lastno ime (ne pa ime, pisano z malo začetnico), in to ime z obema variantama, ki pokrije vse potrebe rabe. Kratko ime Istra se bo vse bolj uveljavljalo tudi za del Istre v Sloveniji, če bomo imeli možnost v nekaterih primerih, kot je npr. Planinski vodnik Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras, uporabiti tudi natančnejše ime. Sicer se bomo še vedno zatekali k vsem možnim imenom, ki pa povzročajo samo zmedo. Analize rabe so tudi pokazale, da se zadnja leta Istra vse bolj uporablja tudi med mladimi. Obala se ni povsem prijela tudi z vidika, da nikoli nismo sprejeli imena za prebivalce, izpeljanega iz tega imena, ampak še vedno ostajamo Istrani, Istrijani ali Ištrijani, Primorci pa je širša opredelitev.”

---