Dr. Maja Podgornik: “Oljkarstvo ima velik potencial”

Inštitut za oljkarstvo ima na področju delovanja ZRS Koper najbolj trden prostorski domicil, saj ga zaradi njegove dejavnosti ne bi bilo mogoče nikamor preseliti. Inštitut opravlja številne naloge, med drugimi je nacionalni koordinator oljkarske panoge. Vodi ga dr. Maja Podgornik, ki je diplomirala in doktorirala na ljubljanski Biotehnični fakulteti.

Dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS 
Koper Foto: Tomaž Primožic/FPA
Dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper Foto: Tomaž Primožic/FPA

V slovensko oljkarstvo je vpeta celovito, saj ob znanstvenih in strokovnih nalogah v okviru inštituta deluje tudi v oljkarskih združenjih, kjer ima neposreden stik s pridelovalci. Ti delu inštituta zaupajo, kar dokazuje tudi veliko povpraševanje po laboratorijskih analizah oljčnega olja, kar je ena od ključnih inštitutovih dejavnosti.

> V kakšni kondiciji je slovensko oljkarstvo? Je počasnejša razvojna rast morebiti znak krize?

“Oljkarstvo je na območju Istre in Goriške prisotno že od antike. V slovenski Istri je danes zasajenih kar 96 odstotkov vseh oljčnih dreves v Sloveniji. Celotni prihodek panoge je med 10 in 15 milijoni evrov letno.

“Oljkarstvo ima v Sloveniji velik potencial, tako z vidika trajnostnega prehranskega sistema, kot tudi z vidika ohranjanja kakovosti okolja in trajnostnega turizma.”

Oljčniki so se od leta 1985 povečali s 460 na današnjih 2400 hektarjev. Trend naraščanja površin je spodbuden, še posebej na Goriškem in v Brdih, vendar sočasno opažamo tudi opuščanje oljčnikov v polni rodnosti, v največji meri zaradi pomanjkanja delovne sile ob obrezovanju in obiranju.

Slovensko oljčno olje je zaradi posebnosti slovenskega oljkarstva, kot so neugodna starostna struktura oljkarjev, nihanje pridelave med leti, razdrobljenosti, gričevnatega reliefa, visokih pridelovalnih in predelovalnih stroškov, visokih stroškov postopkov certificiranja (glede na majhnost) za vključitev v evropsko shemo kakovosti, cenovno nekonkurenčno v primerjavi z oljčnimi olji drugih evropskih evropskih držav. Za boljšo konkurenčnost slovenskega oljčnega olja bi morale biti finančne pomoči primerljive z ostalimi državami iz EU, kjer zagotavljajo pomoč glede na strategijo sektorja in ne le na površino zasajene kulture.

Vrzel slovenskega oljkarstva je mogoče prepoznati tudi v pomanjkljivi sistemski organiziranosti panoge, predvsem v zagotavljanju finančne podpore za vzpostavitev in delovanje ustrezne razvojno-raziskovalne infrastrukture - laboratorijev in kmetijskih površin.”

> Vendarle pa je oljkarstvo perspektivna panoga, če je povezano z drugimi dejavnostmi.

“Ja, kljub vsemu ima oljkastvo v Sloveniji velik potencial, tako z vidika trajnostnega prehranskega sistema, kot tudi z vidika ohranjanja kakovosti okolja in trajnostnega turizma, ki sta pomembna stebra makroregionalne strategije jadransko-jonske regije.

Še več, ekstra deviško oljčno olje je bil prvi slovenski pridelek, vpisan v EU register zaščitenih označb geografskega porekla, vrhunska kakovost ekstra deviških oljčnih olj pa večkrat prepoznana in nagrajena na mednarodnih tekmovanjih. Slovenski oljkarji so s svojim vrhunskim oljem pripomogli, da je bila Istrska regija tudi večkrat razglašena za eno izmed najboljših oljčnih regij na svetu. Res je, da je stopnja samooskrbe z oljčnim oljem v Sloveniji nizka in da je delež tržno usmerjenih oljkarjev vrhunskega oljčnega olja majhen, a se poraba oljčnega olja iz leta v leto povečuje.”

> Kakšni izzivi čakajo oljkarje v spreminjajočih se časih?

“Načrti trajnostnega prehranskega sistema, opredeljeni v Evropskem zelenem dogovoru, kot tudi brezkompromisna odvisnost kmetijstva od klimatskih sprememb, postavljajo oljkarje v nezavidljiv položaj. Klimatske spremembe že vplivajo na evolucijske prilagoditve in hitro rast populaciji škodljivih organizmov. Močnejši in pogostejši napadi škodljivih organizmov ter manjši nabori registriranih aktivnih snovi narekujejo, da splošna priporočila o izvedbi varstvenih ukrepov ne bodo več zagotavljala učinkovitega varstva rastlin, saj bo hkrati potrebno izpolnjevati tako visoke standarde kakovosti hrane kot tudi zahteve trajnostnega razvoja in varstva okolja.

Uvedba preventivnih ukrepov spremljanja škodljivih organizmov, preučevanje njihove biologije in odziva na okolje, ter spremljanje njihovega razvoja na nivoju posamezne lokacije oziroma nasada, je osnovni ključ do učinkovitega trajnostnega varstva rastlin.

Za učinkovito blaženje podnebnih sprememb bo, kljub omejenim vodnim virom in zapletenim postopkom pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za namene namakanja potrebno resno razmisliti tudi o uvedbi namakalnih sistemov v oljčne nasade, saj bo le tako mogoče ohraniti pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč, zagotoviti stabilnost pridelave in povečati konkurenčnost slovenskega oljkarstva.”

> Kako tem izzivom sledi Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno raziskovalnem središču Koper?

“Neprestano sledimo dosežkom tujih in domačih znanstvenih in strokovnih organizaciji ter sodelujemo z njimi. Pridobljeno znanje nadgrajujemo z lastnimi raziskavami, ki jih opravljamo v okviru nacionalnih in mednarodnih projektov, teh smo skupno opravili že 50. Posebno pozornost namenjamo predvsem preciznemu kmetijstvu, vplivu klimatski razmer na pojav škodljivcev in odzivu sortimenta na spremenjene okoljske pogoje.”

> Katere so najpomembnejše naloge inštituta?

“Raziskave s področja kakovosti in varnosti živil, tehnologij pridelave in predelave oljk, oljčnega olja in ostalih sredozemskih kultur, varstva okolja in klimatskih sprememb. Že od leta 1994 inštitut skrbi za družbeni, strokovni, znanstveni, tehnološki in tudi gospodarski razvoj oljkarstva v Sloveniji.

Neposredno je vpet v okolje in mednarodni prostor. Skrbi tudi za prenos znanja na študente, v lokalno skupnost, nacionalne in mednarodne organizacije, pa tudi na javne agencije in organe, ki se ukvarjajo z oljkarstvom, meroslovjem, varovanjem zdravja, kakovostjo živil in kmetijstvom.

Po izjemnih naporih in dolgoletnih prizadevanjih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2017 inštitut imenovalo za izvajalca javne službe strokovnih nalog v pridelavi kmetijskih rastlin za področje oljkarstva. Do tedaj je tako strokovno kot raziskovalno delo temeljilo izključno na mednarodnih in nacionalnih projektih.”

> Na področju analitike morate zagotavljati mednarodne standarde, kar je zahtevna naloga in še težja zaradi prostorske stiske, saj je vaš laboratorij na rezervni lokaciji po nesrečnem požaru. Kam je na tem področju vaš inštitut uvrščen v evropskem oziroma svetovnem merilu?

“Laboratorij Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper je že leta dobro prepoznaven v mednarodnem prostoru. Odličnost in visoka specializiranost laboratorija sta vsako leto potrjeni na podlagi uspešno opravljenih mednarodnih laboratorijskih testiranj v dveh medlaboratorijskih primerjavah. Osebje laboratorija validira nove metode in spremlja novosti s področja ugotavljanja kakovosti in potvorb oljčnega olja, sodeluje v mednarodnih odborih in prenaša znanja iz mednarodnega prostora v slovenski raziskovalni prostor. Na podlagi rezultatov primerjav se laboratorij že od ustanovitve vsako leto uvršča na seznam laboratorijev Mednarodnega sveta za oljke. Leta 2009 je bil imenovan za nosilca nacionalnega etalona za množino snovi in si je s svojo meroslovno odličnostjo zagotovil članstvo v konzorciju najboljših raziskovalnih meroslovnih laboratorijev v EU. Trenutno dela na dveh zelo odmevnih raziskovalnih projektih v programu Horizon 2020.”

> Kakšen je odnos države in lokalnih skupnosti do vaše ustanove?

“Zamisel ZRS Koper o zasnovi raziskovalnega centra za potrebe kmetijstva v obalno-kraški regiji so že leta 1997 podprle vse istrske občine, MIZŠ, MKGP ter Društvo oljkarjev slovenske Istre. V obdobju 1997-2004 je inštitut na področju oljkarstva pridobil številne EU projekte, ki so vodili v izgradnjo nujno potrebnega infrastrukturnega centra za področje oljkarstva in sredozemskega kmetijstva. Center mediteranskih kultur in laboratorij Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper v Kampusu Livade v Izoli sta končno zaživela v letu 2017, a zaradi katastrofalne nesreče žal le nekaj mesecev. Z velikimi napori smo se preselili v stare prostore in tako ohranili akreditirano dejavnost laboratorija in raziskovalno odličnost.

Kljub podpori lokalnega okolja in obetavnim obljubam pristojnih organov dobra tri leta po požaru konkretnih rezultatov in rešitev ni. Več desetletna agonija zagotavljanja ustreznih prostorov se nadaljuje. Inštitut za oljkarstvo z nacionalnim referenčnim laboratorijem, ki je uvrščen v sam evropski vrh, ostaja v začasno najetih prostorih. Ti so za delovanje nacionalnega referenčnega laboratorija, kateremu država pripisuje pomembno vlogo, neprimerni in resno ogrožajo izgubo akreditacije in z njo povezano dejavnostjo.

Reševanje prostorskega problema inštituta je na našem dnevnem redu nujnih nalog tako rekoč vsak dan in poiskali smo več možnih ustreznih rešitev, toda zdi se, da se odgovorni te nujnosti ne zavedajo. Znašli smo se namreč v podajanju žogice odgovornosti med MIZŠ in MKGP. Videti je, kot da bi pozabili, da je naš ustanovitelj vlada. Deklarativno podajanje podpore in pomembne vloge inštituta s strani države ne pomaga, če ni volje za konkretne rešitve. In če do teh ne bo prišlo v zelo kratkem času bodo posledice za slovensko oljkarstvo hude.”


Najbolj brano