Digitalna tehnologija je lahko strup ali zdravilo
Živimo v dobi negotovosti, med ekološkim opustošenjem in na pragu novega sveta digitalne kulture, ki zahteva nove odzive na naš vse bolj negotov način bivanja v svetu.Dr. Nadja Furlan Štante vodja raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in Antropocena in sodelavka Inštituta za filozofske študije ZRS Koper
Dr. Nadja Furlan Štante
Podobno kot je neolitska revolucija močno vplivala na psihofizični razvoj človeka, na medosebne in medvrstne odnose ter v odnosu do naravnih, nečloveških bitij, tudi tehnološka revolucija posledično prinaša močne spremembe v človeku. Tudi ekološka kriza je kompleksen izziv, ki zajema ekonomijo, sociologijo, etiko, vrednote, religijo, (geo) politiko in nenazadnje tudi izbiro življenjskega sloga posameznikov/ic. Vse to zahteva temeljit premislek tako na osebni ravni kot na religijski in družbeni ravni.
Razvoj in vedno večja uporaba naprednih digitalnih tehnologij in umetne inteligence postavljata številne izzive in etična vprašanja. Razumevanje teh izzivov in oblikovanje kritičnih odgovorov nanje sta pomembna vidika digitalne teologije.
O programu
V okviru Inštituta za Filozofske študije ZRS Koper se izvaja raziskovalni program, sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), z naslovom Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in Antropocena, katerega vodja je dr. Nadja Furlan Štante. Izhodišče raziskovalnega programa je izziv vse večjega prepletanja naravnih in digitalnih okolij za sodobno in prihodnje življenje na našem planetu: skrb za okolje in naravo ter kritično teološko okoljsko etiko na eni strani ter teološkimi in sorodnimi interpretacijami tehnologije, zlasti digitalnih tehnologij, na drugi strani.
Digitalna tehnologija se namreč razlikuje od prejšnjih tehnologij in s seboj prinaša tako nove nevarnosti kot tudi nove možnosti, priložnosti. Lahko je strup ali zdravilo ali vrsta možnosti, povezanih z obema. Tehnologija ima lahko pozitiven ali negativen vpliv na to, kako živimo, razmišljamo, in izziv je ugotoviti, kateri prevlada in pod kakšnimi pogoji. Digitalna tehnologija namreč deluje drugače kot prejšnje tehnologije zaradi načinov preko katerih vpliva na naše misli, spomine in navade ter pospešuje običajne procese in principe po katerih delujemo. Digitalna tehnologija, ki jo uporablja potrošniška kultura in komercialni interes, posledično pospešuje umanjkanje kritične presoje posameznika/ice.
Vse več velikih zasebnih tehnoloških podjetij in investitorjev vlaga v različne visokotehnološke projekte, ki so bili do nedavnega znanstvena fantastika, kot so odprava degenerativnega staranja, inženiring mikroorganizmov za proizvodnjo dizelskega goriva in v razvoj umetne inteligence. Seveda ima vsaka večja sprememba ali novost tako pozitivne kot negativne posledice za obstoječe stanje, njena razporeditev pa je pogosto povezana s socialno-ekonomskim statusom posameznikov/ic in skupin ter z vrednotenjem naravnih in drugih živih bitij. Pospeševanje tehnoloških inovacij vodi tudi do hitrejših družbeno-kulturnih sprememb, ki prinašajo nove trende in dojemanja sveta, hkrati pa odpravljajo določene ustaljene prakse.
Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe je proces, ki je že tu med nami in se dogaja tukaj in sedaj, nam na očeh – tako očiten, da je v tej svoji očitnosti paradoksalno povsem prikrit. Tehnološko preoblikovanje človeka se ne bo zgodilo v enem dnevu ali letu. Dejansko se to dogaja že zdaj, z neštetimi vsakdanjimi dejanji. Vsak dan se na milijone ljudi odloči, da podelijo pametnim telefonom nekoliko več nadzora nad svojim življenjem…V iskanju zdravja, sreče in moči tako ljudje postopoma nekritično spreminjajo najprej eno svojo lastnost, nato drugo in še eno, dokler ne bodo več ljudje. Prav to je nevarnost, da sodobni človek v fuziji komoditet pozabi na pomen svoje človečnosti, humanosti, ki bi ga v esenci morala izpopolnjevati v smeri etičnega sočutja.
Dr. Nadja Furlan Štante, vodja raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in Antropocena in sodelavka Inštituta za filozofske študije ZRS Koper