18. mednarodna konferenca o manjšinskih jezikih

ICML (International Conference on Minority Languages) je potujoča konferenca, ki jo vsaki dve leti organizirajo v drugem evropskem mestu, kjer so prisotne manjšine.

Tako je doslej ena konferenca, deseta po vrsti, potekala tudi v Trstu, in sicer leta 2005 v organizaciji Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Predlani je bila v Leeuwardnu na Nizozemskem, letošnja 18. pa se je selila v Bilbao v Španijo in so jo organizatorji zaradi epidemije izvedli v spletni obliki.

Konferenca je zajela različna tematska področja, ki obravnavajo vprašanja manjšin in manjšinskih jezikov: od izkušenj z revitalizacijo manjšinskih jezikov v večjezičnem in globalnem kontekstu, jezikovne politike in načrtovanja v večjezikovnih in večkulturnih okoljih, izobraževanja v večjezičnih sistemih, pa do medijskih študijev, antropološke lingvistike o vlogi jezika v odnosu moči in družbenih neenakosti ter sociolingvističnih in etnografskih pristopov o jezikovnih ideologijah in spreminjajočih identitetah v globaliziranem svetu.

Dialog med različnimi raziskovalnimi področji

Organizatorjem je uspelo ustvariti dialog med različnimi raziskovalnimi področji o soočanju z izzivi, ki izhajajo iz novih večjezičnih in večkulturnih okoliščin v globaliziranem tehnološkem svetu, kjer so tudi manjšinski jeziki del nastajajočih novih gospodarskih, estetskih in kulturnih trendov ter odnosov moči. Mnogi predavatelji so se vsaj deloma dotaknili vprašanja vloge manjšinskih jezikov v času pandemije covida-19. Tudi osrednji govorniki konference, profesorji dr. Jasone Cenoz z Univerze v Baskiji, dr. Ana Deumert z Univerze v Cape Townu, dr. Ingrid Piller z Univerze v Sydneyju in dr. Joan Pujolar z Univerze v Kataloniji, so med drugim spregovorili o vplivu pandemije na jezikovno ideologijo: kako doseči jezikovno pravičnost, o subjektivni izraznosti govorca v manjšinskem okolju, nevidnosti jezikovne politike na spletu ter o prevajanju v šolskem kontekstu. Plenarnim predavanjem so sledile številne predstavitve raziskav, okrogle mize in delavnice.

Izzivi pri poučevanju slovenskega jezika

Na konferenci sta z referatom A case study of a school with Slovene as the language of instruction in Vermegliano/Romjan (Italy): Teaching Slovene as L1 in classes with a prevailing Italian-speaking student population nastopila tudi raziskovalca dr. Maja Melinc Mlekuž s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) in dr. Federico Tenca Montini z Univerze v Trstu. Predstavila sta rezultate raziskave, zbrane s strukturiranimi vprašalniki in poglobljenimi intervjuji med starši učencev in učitelji osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Romjanu, kjer prevladujejo učenci iz italijansko govorečih družin.

Orisala sta zgodovinsko in sociološko umestitev šole, vzgibe italijansko govorečih staršev za vpis otrok v slovenski vrtec in šolo, didaktično-metodične izzive pri poučevanju učencev, katerih prvi ali primarni jezik ni slovenski, slovenščina pa tudi ni jezik okolja, v katerem živijo, jezikovno zmožnost otrok in vključenost teh družin v slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji. Predavanju je sledila živahna razprava, pri kateri so sodelovali raziskovalci manjšinskih jezikov iz različnih evropskih in drugih mednarodnih okolij.

---