Zanimiv vpogled v “desno” Slovenijo

V zadnjem obdobju je slovenski knjižni trg doživel poplavo memoarske literature, ki pod drobnogled jemlje dogajanje v državi in družbi zadnjih nekaj desetletij. V veliki večini gre za avtobiografske zapise, ki v središče postavljajo avtorja in njegovo videnje dogajanja, zaradi česar dela po prebranem nujno izzvenijo tudi kot piščev obračun z dogodki in sodobniki.

Silvester Šurla:  $@  Ozadje Reporterja in Maga, Reporter media, 340 
strani, 30 evrov Foto: Primož Lavre
Silvester Šurla: $@ Ozadje Reporterja in Maga, Reporter media, 340 strani, 30 evrov Foto: Primož Lavre

Samo v zadnjih petih letih so tako svoje spomine objavili nekdanji Delov in Večerov urednik Dejan Pušenjak, nekdanji Delov urednik in kasnejši uradnik na kulturnem ministrstvu Jože Horvat, nekdanji urednik na Delu, danes pa propagandist odhajajočega režima Peter Jančič je postregel s svojim videnjem dogajanja v enem bolj nesrečnih obdobij nekoč najpomembnejšega slovenskega časnika Delo, ki ga je sam ključno so-oblikoval. Pred kratkim sta svoje spomine izdala tudi dolgoletni urednik na nacionalni televiziji in kasnejši varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič ter nekoč vplivni direktor republiškega stanovanjskega sklada in poslovnež Edvard Oven.

Spletkarji, nesposobneži, dvoličneži

Delo Silvestra Šurle z naslovom Ozadje Reporterja in Maga je tako le zadnje v nizu sorodne literature, ki bolj ali manj brez zadržkov piše o dogajanju v družbi, ki jo avtorji navadno opazujejo zelo od blizu. Medijski ljudje imamo namreč ta privilegij/nesrečo, da pomembne družbene dogodke navadno gledamo v “grobi” različici, neprežvečene in neinterpretirane - prav interpretacija dogajanja pa je ena pomembnejših nalog medijev. Tovrstna literatura navadno nastaja brez ambicije biti objektiven, česar avtorjem niti ne gre zameriti, saj je težko objektivno pisati o dogajanju, v katerem je bil posameznik soudeležen.

Silvester Šurla je v slovenskem medijskem svetu znano ime, kot prepoznaven novinar se je oblikoval v Magu pokojnega Danila Slivnika, po utopitvi Maga v laškem pivovarsko-medijskem imperiju pa je šel s skupino somišljenikov na svoje in ustanovil Reporter, ki ga še vedno vodi kot odgovorni urednik.

Reporter je ves čas po pravici veljal za desno orientiran tedenski politični magazin, za nekakšno desno protiutež Mladini. V začetku je obstajala močna navezava na lik in delo Janeza Janše, sčasoma pa je tednik do njegove politike postajal vse bolj kritičen, avtor v knjigi tudi razkrije ozadje tega odmika. Kot je zdaj že jasno, Janez Janša išče popolno podporo tudi v medijih, in če od te smeri obstaja le majhen odmik, so težave tu.

Šurla zanimivo osvetljuje odnose med posameznimi akterji slovenske desnice, pri tem pa ni prizanesljiv. Še posebej je gorak do nekaterih bojevitih izpostav politike v medijih (Vinko Vasle, Alenka Paulin, Igor Pirkovič, Jože Možina, Tino Mamić, Boštjan M. Turk ...) in poslovnih izvajalcev načrtov politike v medijih (Andrijana Starina Kosem, Stojan Zdolšek, Boško Šrot). Marsikdo, ki v javnosti nastopa kot varuh čistih in poštenih vrednot, se tako skozi pisanje Silvestra Šurle izkaže kot spletkar, nesposobnež, dvoličnež, stremuh in samovšečnež. Privoščljivec v bralcu bo z zadovoljstvom prebiral tudi opise manevrov posameznih častihlepnih in samovšečnih novinarjev, o katerih se je doslej “le govorilo”, Šurla pa je epizode dokumentiral. Nedvomno mu tisti, ki jih ne najbolj laskavo opisuje, ne bodo hvaležni.

Slivnik kot novinarski oče

Posebno mesto v pisanju ima Danilo Slivnik, eden markantnejših novinarjev in urednikov zadnjih 35 let, ki je življenjsko pot končal po lastni volji in zagrenjen ter razočaran. Kot novinar je bil dopisnik iz Moskve, kasneje pa pomemben urednik in v času Janševe prve vlade celo predsednik uprave na Delu. Vmes je s “Slivnikovo četico” sredi devetdesetih ustanovil Mag, kjer je Šurla začel novinariti. Zato Slivnika v pisanju umesti kot nekakšnega novinarskega očeta. Tesen stik sta ohranila tudi po poslovnem razhodu, ko se je Slivnik vse manj ukvarjal z novinarskimi in vse bolj z drugimi posli.

Intimno plat Šurla razgali, ko piše o svoji družini izpod Gorjancev, od koder prihaja, predvsem pa v poglavju o resni bolezni, ki ga je napadla jeseni 2020 in pri premagovanju katere mu je ključno - kot tolikim! - pomagal Erik Brecelj.

Pisanje je dragoceno kot dokument nekega obdobja slovenske tranzicije, ga pa vendarle velja vzeti z zrnom soli, saj popolne objektivnosti ni in je ne gre niti pričakovati.


Najbolj brano