Začenja se novo športno štetje

Leto 2020 si bomo v športnem svetu vsekakor zapomnili. Pa ne po zmagah, porazih ali rekordnih dosežkih, pač pa po preložitvah in odpovedih. Od zgoščenega tekmovalnega razporeda na začetku pomladi ni ostalo praktično nič. Koronavirus je odnesel tudi najodmevnejša dogodka, ki bi morala poleti pritegniti veliko pozornost športnih privržencev: evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre.

V športu smo sicer vajeni nepredvidljivosti, a le v merjenjih moči med akterji na igriščih, stadionih, progah, v dvoranah ali bazenih. Koronavirus pa je prinesel novo vrsto negotovosti, ki je v športu doslej nismo poznali. Športni razpored je znan leta vnaprej, odpovedi in preložitve so imele zanemarljiv delež, ki je bil po drugi svetovni vojni pogojen z vremenskimi nevšečnostmi ali družbenopolitičnim kontekstom. Globalizacija, komercializacija in nove tehnologije so v novem tisočletju prinesle športni utrip praktično v vsak kotiček sveta. Vse je vidno in dostopno ter seveda skrbno načrtovano.

Največji dogodki v posameznih panogah so kronološko natančno opredeljeni, zato športniki že pred sezono ali novim ciklom vadbeni in tekmovalni koledar poskušajo prilagoditi tako, da stopnjujejo pripravljenost za rezultatske vrhunce. Športniki, njihovi trenerji in funkcionarji v različnih krovnih organizacijah pa so le del športne industrije, v kateri kroži denar od prirediteljev, televizijskih pravic, pokroviteljev, oglaševalcev...

Skrb za zdravje športnikov in navijačev bi se morala nadaljevati tudi potem, ko bomo zajezili širitev koronavirusa in se bo začelo odpravljanje posledic.

Športno kolesje, ki je z že skoraj nepregledno množico dogodkov in tekem vsako leto dobilo nov pospešek, se je v dveh tednih povsem ustavilo. Zdi pa se, da motorjev ne bo pognalo še lep čas. Športno podhranjenost je že čutiti, vsega skupaj pa se ne bo dalo (hitro) nadomestiti. Nenazadnje so lahko prenagljene odločitve tudi škodljive.

Skrb za zdravje športnikov in navijačev bi se morala nadaljevati tudi potem, ko bomo zajezili širitev koronavirusa in se bo začelo odpravljanje posledic. Tudi v športu pa se preštevanje izgub šele začenja, že zdaj namreč znašajo več milijard evrov. Spomladanski val odpovedi in preložitev bi se lahko namreč podaljšal. V športnem koledarju za zdaj še vztrajata globalno odmevna julijska dogodka z dolgo tradicijo, teniški Wimbledon in kolesarska dirka po Franciji, ki so jo zavoljo lanskih uspehov Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja nestrpno pričakovali tudi slovenski privrženci. Rešilni scenariji za nogomet so napisani, a prej bo treba odgovoriti na vprašanji, ali in kako bodo v najpomembnejši postranski stvari na svetu izpeljali klubsko sezono. Brez gledalcev jo v skrajni sili lahko, brez igralcev nikakor.

Med okuženimi so tudi nogometaši, nogomet je tako in drugače kontaktni šport, igralci pa si delijo trenutke sreče in žalosti na igrišču in v slačilnici. Ob nadaljevanju tekmovanj bi že ena okužba spet sprožila učinek domin. Sledili bi varnostni ukrepi s karanteno in vnovičnim prisilnim premorom. Nenazadnje ljudje v Italiji, Španiji, Franciji in drugod po stari celini v teh dneh zaradi koronavirusa množično umirajo. Zato so pomisleki o vnovičnem tekmovalnem zagonu v zgoščenem razporedu po morebitni oživitvi igrišč čez dober mesec ali več upravičeni. Se lahko zgodi, da bo liga prvakov prvič v svoji zgodovini ostala brez prvaka in bodo o vrstnem redu v državnih prvenstvih odločali po administrativni poti, brez vrnitve na zelenice? Vse je mogoče in nič ni gotovega, potem ko se tudi sodobni šport sooča z največjim izzivom doslej.

Kaj bo jeseni, ne ve nihče. Kaj šele prihodnje leto, ko bi morali izpeljati evropsko prvenstvo in olimpijske igre.

Preložitev je bila v sedanjih okoliščinah in glede na sosledje dogodkov logična in tudi razumna. Evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre so na sporedu vsaka štiri leta, zato so takšne odločitve posebej občutljive. Toliko bolj za športnike z olimpijskim ciljem kot vrhuncem tekmovalne poti. Večina jih je bila takšni odločitvi, potem ko so se soočili s prilagojenim vadbenim programom ter s preložitvami preglednih in kvalifikacijskih tekem pred igrami v Tokiu, naklonjena. Drugo vprašanje pa je, ali jih bo tudi osrečila v luči prestavitve olimpijskih iger na prihodnje leto, kar je v športu dolga doba. V dvanajstih mesecih se lahko zgodi marsikaj. Vsi bodo leto starejši, eni bodo tudi dozoreli, drugi se bodo morali soočiti z neželenimi poškodbami. Bog ne daj, da bi vmes posegel še kakšen neviden tekmec kot letos.

Koronavirus je pokazal, da tudi šport ni samoumeven, račun bo izstavil kasneje. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo cena zasoljena.


Najbolj brano