Svet spoznava na doma narejenem električnem enokolesu

V ZDA so že nekaj let pravcati hit. Pravijo jim onewheel, kar v slovenščino prevajamo v enokolo. V Sloveniji ta lahka električna vozila, nekakšne električne rolke na enem kolesu, šele spoznavamo, a Koprčan Vid Gladovič jih že ima v malem prstu. 31-letni inženir mehatronike, zaposlen v Pipistrelovem razvojnem oddelku za električna letala, jih pravzaprav že dve leti izdeluje sam. Za lastni, predvsem popotniški užitek.

Za obstoj enokoles na električni pogon je Vid Gladovič izvedel povsem slučajno. Med spremljanjem youtube kanalov o aviaciji je opazil, da jih veliko pilotov uporablja za prevažanje po letališčih. “To se mi je zdela zanimiva novost. V Sloveniji takšnih vozil ni bilo na voljo, lahko bi ga kupil v tujini, a mi ponudba ni bila všeč in sem se odločil, da naredim svojega po lastnih specifikacijah,” nam je ondan razlagal v svojem stanovanju, kjer nam je oko nenehno uhajalo k številnim dokazom njegovih spretnosti. Denimo k doma narejenemu električnemu BMX-u, mizici, ki jo je izdelal iz odsluženega zvočnika, ali k vrtljivemu stolu, ki je nekoč bil avtosedež, ter k več desetim maketam letal, s katerimi se udeležuje tekmovanj v zračnih bojih (mimogrede, avgusta bo v Metliki organiziral največje prvenstvo v zračnih bojih z maketami v Evropi).

Baterijo je prilagodil letalskim predpisom

V dveh letih je izdelal že tri električne rolke in vsakič nekaj dodal, tehnično in estetsko izboljšal - z enim poglavitnim ciljem: izboljšati lastno popotniško izkušnjo. Temeljna razlika med njegovimi in serijsko izdelanimi enokolesi je namreč ta, da slednjih ni dovoljeno vzeti na letalo. “Serijska so na letalu prepovedana zaradi velikosti in konfiguracije baterije. Jaz pa sem baterijo razdelil na več manjših delov, ki se enostavno sestavijo oziroma razstavijo, in jo tako prilagodil letalskim predpisom. Zato lahko s svojim onewheelom svobodno potujem po svetu. Zabavno je na tak način odkrivati svet. Celo mesto si lahko ogledam v samo nekaj urah,” razloži Vid.

“To je prihodnost. Z ustrezno regulacijo bi lahko lahka električna vozila veliko doprinesla k prijaznejšemu odnosu do okolja.”

Vid Gladovič

izdelovalec enokoles

Doslej je s svojimi enokolesi obiskal številne kraje, denimo Tenerife, Gran Canario in Sarajevo, kjer se je z onewheelom spustil po znameniti zapuščeni olimpijski bob stezi ... Obiskal je tudi več festivalov - v Belgiji, na Portugalskem in v ZDA -, namenjenih prav ljubiteljem teh novodobnih rolk. Kakšen je občutek vožnje s takšnim vozilom, nas je zanimalo. Je podobna skejtanju? “Marsikdo pravi, da je vožnja z onewheelom še najboljši približek bordanju. Drža je podobna kot na skejtu, a je v sredini samo eno veliko kolo, zato je razdelitev teže drugačna,” razloži Vid. “Krmiliš s položajem telesa. Z nagibom naprej in nazaj reguliraš hitrost, z nagibom vstran pa zavijaš. Pri tem imaš obe roki prosti in ju lahko uporabiš na primer za snemanje,” doda.

Z užitkarskimi posnetki Vid polni svoj kanal na youtubu, kjer je najti tudi njegove razlage o tehnologiji, ki jo uporablja pri izdelavi svojih, tako imenovanih VX wheelih. “Številni, ki ta vozila izdelujemo sami, brezplačno ponujamo načrte na internetu. V zadnjem letu je doma narejen sistem postal celo bolj priljubljen od originala. Toliko ljudi že dela na tem, da smo preprosto presegli vse funkcije originala, ki zdaj ni več v ničemer boljši,” pravi Vid.

300 kilometrov “terenske” vožnje čez Portugalsko

Onewheel skupnost se krepi po vsem svetu. Najbolj v ZDA, kjer prirejajo hitrostne dirke, tekme v premagovanju ovir, prostem slogu, trikih. “Ne moreš verjeti, kaj vse že s tem počnejo, skačejo čez visoke ovire, premagujejo razne poligone ...” našteje Koprčan. Med drugim prirejajo tudi skupinske vožnje z enokolesi po mestu. Nekaj takšnih se je lani udeležil v Kaliforniji. “Po sto, dvesto ljudi se skupaj fura po mestu. Obstaja tudi združenje Meals on onewheels (Obroki na enokolesih, op. a.), ki skrbi za dostavo brezplačnih obrokov, ki jih donirajo restavracije, s čimer skupinske vožnje dobijo še ta dodaten pomen,” razloži Vid.

31-letni inženir mehatronike Vid Gladovič je v dveh letih izdelal že tri različice svojih enokoles, ki jih je poimenoval VX wheel. Foto: Osebni arhiv Vida Gladoviča

Doslej ga je najbolj navdušil festival na Portugalskem: “Bilo nas je 28. Skupaj smo šli od španske meje na jugovzhodu Portugalske do najbolj jugozahodne točke. Zbujali smo se pred sončnim vzhodom in vozili do teme. V štirih dneh smo prevozili več kot 300 kilometrov, večinoma izven cest, po gozdnih poteh, klifih, vseh možnih terenih.” Vožnja po razgibanih terenih je še bolj zanimiva, pravi, enokolo pa jih prav zato, ker premore eno samo, a veliko in trpežno kolo, z lahkoto premaguje. Izmed vseh udeležencev je turo po Portugalski edini opravil z doma narejenim onewheelom.

Letos načrtuje obiskati vsaj pet festivalov za ljubitelje enokoles: “Maja grem na srečanje v Italijo, junija na Škotsko, septembra se dobimo na največjem onewheel festivalu v Novi Karolini, oktobra pa bom ponovil pot po Portugalski, ker je bila res lepa izkušnja. Pa morda še kaj vmes.” Delodejalc očitno ne skopari z dopustom, ga osuplo pobaramo, Vid pa z nasmehom odvrne: “Imam 22 dni dopusta. Toliko poti si lahko privoščim le tako, da niti enega dneva dopusta ne preživim doma.”

Kdo potrebuje avtomobil, če imaš onewheel

Ker so enokolesa novinci v družini lahkih električnih vozil, tako imenovanih PEV (personal electric vehicle), predpisi glede vožnje z njimi še niso povsem jasni oziroma se razlikujejo od države do države. V Nemčiji in na Nizozemskem je vožnja z njimi prepovedana, medtem ko jo denimo Belgija in Portugalska dovoljujeta. Pri nas enokolesa šele spoznavamo. Čeprav gre nedvomno za lahka električna vozila, bi zaradi zakonske določbe, da morajo takšna vozila imeti krmilo, enokolesa utegnila postati predmet različnih interpretacij, meni Vid Gladovič. “Onewheel seveda ima krmilo, a je drugačno od običajnih, saj ga upravljamo z nogami.”

Skupinska vožnja v mestu San Jose v Kaliforniji Foto: Osebni arhiv Vida Gladoviča

Vsi uporabniki onewheelov po svetu promovirajo obvezno uporabo čelade, iz lastnih izkušenj poudari Koprčan. Mnogi se z njimi vozijo v službo. Omejevati njihovo uporabo, po drugi strani pa vsiljevati nakup električnih avtomobilov ni smiselno, meni. “To je prihodnost. Z ustrezno regulacijo bi lahko lahka električna vozila veliko doprinesla k prijaznejšemu odnosu do okolja. Živimo v majhnih mestih s slabim javnim prevozom. Tožimo, da smo odvisni od avtomobilov in da je parkirnina draga. Sam avta v Kopru sploh ne potrebujem. Uporabljam ga le za vožnjo v službo in na modelarska tekmovanja, sicer se prevažam s kolesom ali onewheelom. Takšna vozila je treba vzeti kot nekaj dobrodošlega. Z njihovo pravilno uporabo in z ozaveščanjem o uporabi varnostnih sredstev nam lahko zelo olajšajo vsakodnevno življenje in nam nudijo tudi veliko užitkov,” sklene mladi inženir.


Najbolj brano