Strah pred zimo, boleznijo in zaprtimi vrati

Bomo pozimi množično žrtve sočasne gripe, covida-19 in drugih obolenj dihal? Bo v bolnišnicah zato zmanjkalo postelj in respiratorjev? Bo veliko smrti? Bodo osebni zdravniki ostali težko dostopni in sestre ne bodo dvigale telefonov? Vprašanja so odsev strahu pred zimo, ki bo drugačna od dosedanjih, ker nas ogroža tudi novi virus. Ta se že širi in mu menda prijajo mraz ter ogrevani natlačeni zaprti prostori ... Smo na vse to pripravljeni?

Nedvomno smo sredi nove epidemije covida-19, a je vlada uradno noče razglasiti, saj ni denarja za vse, kar razglasitev spremlja. Že več dni zapovrstjo je vse več na novo okuženih. Že res, da gre tudi za posledico povečanega števila testiranj. Dejstvo pa je, da je vsak dan potrjenih v povprečju skoraj dvakrat več okužb, kot smo jih imeli na vrhuncu pomladanske epidemije, ko je bila tudi Slovenija v “lockdownu”.

Zaustavitve države si zdaj ne more več privoščiti ne Slovenija ne nobena druga evropska država. Zato nas strokovnjaki resno opozarjajo, da je skrajni čas naučiti se živeti z novim koronavisurom. Živeti tako, da nam ne škodi. Kar je laže reči kot storiti. Že zato, ker si ljudje (ob tem so politiki nenehno zelo slab zgled) na noben način ne dovolijo vzeti osebne svobode, sproščenosti in vsakdanjosti. Takega življenja namreč, ki ne vsebuje odrekanja, pogosto tudi ne kolegialnosti in skrbi za druge. Za vedênje gre in z njim za odnos do bližnjih in do okolice. Torej za zmožnost pogledati izza egoističnih okvirov želja in namer. Kar pomeni upoštevati in - vsaj v grobem - spoštovati vse nasvete za zaščito sebe, drugih in okolice. Gre torej tudi za sožitje s svetom.

Obstaja nevarnost, da bomo ob razsajanju gripe in njej podobnih virusov ogroženi še s covidom-19. Posledica bo naval na bolnišnice, kjer bo hitro zmanjkalo postelj, respiratorjev, kadra, druge opreme.

A žal so to za mnoge le nepotrebne besede. Predvsem besedičenje in leporečje domnevnih strokovnjakov, ki so se ljudem zaradi nespretnega opozarjanja, nepremišljenih izjav in premalo domišljenih ukrepov že davno usedli v želodec. Zato njihove izjave prezirajo in jih iz kljubovanja ne upoštevajo. Kar je otročje in lahko zelo škodljivo. Res pa je, da bi tudi ti strokovnjaki morali bolje premisliti, kaj izjavljajo. Še zlasti zdaj, ko virus dobiva vnovični zagon, ko se bližajo ohladitev in vse krajši dnevi in bomo prisiljeni vse več časa preživeti v ogrevanih prostorih. Tudi javnih. Pa tudi zato, ker se novi virus spet širi v podjetjih in domovih ostarelih.

Upravičeno je pričakovanje ljudi, da so si pristojni strokovnjaki, svetovalci in funkcionarji doslej že nabrali toliko znanja in izkušenj, da bodo zdaj, pred sezono virusnih okužb, postregli z realnimi in dobrimi ukrepi. A smo vsakič, ko se pojavi kakšen večji problem v zvezi s temi okužbami, znova razočarani. Svetal primer je le pivška občina s pivško prehrambeno dejavnostjo, saj so ukrepali zelo hitro in po zdravi pameti. Kar je vsekakor posnemanja vredno za vse.

Med tem pa v domovih ostarelih niso prišli veliko dlje od pomladi, ko so imeli ob težavah s kadri velike težave zaradi delitve prostorov na sive in rdeče cone zaradi premeščanja okuženih stanovalcev. Tudi mreža osnovnega zdravstva se ni okrepila, saj dodatnih zdravnikov družinske medicine ni. Ostaja pa način dela zaradi korone enako omejen. Že res, da je treba zaščititi tudi zdravnike. Vsak od njih namreč skrbi za od 1200 do celo 1800 bolnikov in če se okuži ali celo umre, bo toliko ljudi ostalo brez zdravstvene oskrbe. Bi pa vendarle morali delo organizirati tako, da bolniki, ki nimajo korone, lahko nemoteno pridejo do zdravnika. Za kar je nujno že, da sestre redno dvigajo telefone.

Niso laiki usposobljeni za predloge, kako zdravnike v danih razmerah spet narediti dostopnejše. Bi se pa sami med seboj morali pogledati in posnemati nekatere dobre primere: ko sestre sproti dvigajo telefon, ko deluje enotna služba za klice in naročanje, ko pokličejo klicatelje nazaj in ko zdravniki vsak dan delajo tako dolgo, da postorijo vse, kar bolniki potrebujejo. Tudi prek urnika, za kar bi jih država morala dodatno plačati. Če za to in druge nujne ukrepe država z zdravstvenim ministrstvom ne bo takoj poskrbela, se prihajajočo zimo lahko zgodi scenarij iz Bergama. Grozi nevarnost, da bomo ob hkratnem razsajanju gripe in njej podobnih virusov ogroženi še s covidom-19. Posledica bo naval na bolnišnice, kjer bo hitro zmanjkalo postelj, respiratorjev, kadra, druge opreme. Zaradi tega bi lahko oboleli prezgodaj umirali, zlasti manj odporni, ostareli in ranljivejši. Kar so odgovorni dolžni preprečiti.


Najbolj brano