“Slovenska” plaža pod kraškim robom

Za številne Primorce z Goriške in s Krasa je najbolj priljubljen košček “slovenske” obale Sesljanski zaliv. Pod visokim skalovjem kraškega roba se raztezajo lepo urejene plaže, z Rilkejeve poti, ki je speljana ob robu pečin, pa se odpirajo čudoviti razgledi.

Sesljanski zaliv je za Goričane in Kraševce najbližje obmorsko kopališče, sem radi množično zahajajo Tržačani, opaziti pa je tudi Avstrijce in Nemce, ki v Sesljanu preživljajo počitnice.

Manjše turistično naselje med Nabrežino in Devinom ob naši avtohtoni, a izgubljeni slovenski obali med Trstom in izlivom reke Timave, je bilo že ob koncu 19. stoletja poleg Opatije in Gradeža eno najbolj priljubljenih habsburških obmorskih letovišč. Danes privablja predvsem veliko enodnevnih obiskovalcev, ki si privoščijo oddih na kateri od lepo urejenih prodnatih plaž s sečniki, ležalniki, borovim gozdičkom, otroškimi igrali in gostinsko ponudbo. Čeprav zlasti ob koncih tedna, v času ferragosta pa sploh, obiskovalcev kar mrgoli, je, zahvaljujoč velikemu parkirišču in več plažam, prostor vedno mogoče najti. Za nekoliko bolj petične goste pa je na prej degradiranem območju nekdanjega kamnoloma pred nekaj leti zraslo novo turistično naselje Portopiccolo (majhno pristanišče) z vilami in terasastimi hišami, prestižnim hotelom, butiki, lokali, svojo plažo in seveda marino.

Na koncu vijugastega klanca, ki iz Sesljana vodi v zaliv, domuje slovenski Jadralni klub Čupa, ki si prizadeva za razvoj jadralne dejavnosti, zlasti mladinske. Poimenovano je po prvem slovenskem morskem plovilu, čupi – preprostem drevaku, izklesanem iz enega samega hloda - ki je bila na obali pod kraškim robom v rabi več kot tisočletje. Nad zalivom pa vodi znana Rilkejeva pot, del naravnega rezervata Devinske stene, kjer lahko med kraškimi pojavi in sredozemskim rastjem uživamo v razgledih proti Miramaru, Trstu, Istri in Devinskemu gradu.


Najbolj brano