Se obeta nevarna zima, polna različnih virusov?

Sezona gripe je pred vrati, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vrhunec pričakuje januarja in februarja. Uradno prijavljanje obolelih poteka po predpisani metodologiji in sloni na vzorcu slabih štirih odstotkov prebivalstva. Ljudje obolevajo za gripo tudi poleti, a množično pozimi. Število okuženih narašča od oktobra dalje, ko se prične cepljenje. Tega letos še toliko bolj priporočajo tudi zaradi ogrožajočega covida-19. Nihče pa, ne glede na to, ali gre za epidemiologe, družinske zdravnike ali infektologe, vnaprej ne upa napovedovati, ali nas bosta virus gripe in covida-19 agresivno hkrati napadala in kakšne bi lahko zato bile posledice, sporoča NIJZ.

V NIJZ podatke o obolevnosti za gripo in drugimi okužbami zgornjih dihal zbirajo že 21 let po za to uveljavljeni metodologiji, ki obsega 40 ambulant osnovnega zdravstva (manj kot štiri odstotke prebivalstva). Vendar je, tako NIJZ, vzorec dovolj reprezentativen, da so tako zbrani in obdelani podatki verodostojni.

Podatki o diagnozi niso natančni

Problem pa je opredeljevanje osnovne diagnoze bolezni - gripe oziroma gripe kot vzroka smrti, ki je posledica zapleta zaradi gripe, pojasnjuje strokovnjaki NIJZ, ki so nam posredovali kopico podatkov in razlag o tej resni bolezni, ki jo še vedno mnogi podcenjujejo. “V ambulantah in bolnišnicah, ki niso zajete v našo metodologijo zbiranja podatkov, za obolele, ki jim odredijo bolniški stalež ali jih hospitalizirajo, pogosto zdravniki kot osnovno diagnozo ne zabeležijo gripe, ampak zapišejo novo diagnozo nastalega zapleta, ki pa je njena posledica. Zato podatki o obolevnosti za gripo niso točni,” ugotavlja NIJZ.

Kako določijo vzrok smrti?

Kodiranje osnovnega vzroka smrti poteka po pravilih in navodilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), zajetih v II. knjigi Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB10). V njej WHO predpisuje več načinov kodiranja osnovnega vzroka smrti, odvisno od zaporedja in vsebine zapisanih diagnoz na uradnem dokumentu za prijavo smrti. Določeni so opredelitev vzrokov smrti in dodatne diagnoze (na primer zunanjih dejavnikov), kar za umrlega izpolni mrliški oglednik - zdravnik. Ta mora to metodologijo zelo dobro poznati, hkrati z vsemi relevantnimi informacijami o umrlem, ki bi jih ob tem potreboval. To so med drugim podatki o kroničnih boleznih, bolnišničnih obravnavah, operacijah, rednih terapijah, saj vplivajo na natančno opredelitev vzroka smrti. V praksi pa se pogosto dogaja, da mrliški oglednik napačno zapiše vrstni red (denimo diagnoze pri zapletih navede pred gripo) in zato niti statistika podatka, da je smrt zakrivila gripa, ne zajame.

Podatke o obolevnosti pošiljajo na NIJZ iz 40 izbranih ambulant, in to enkrat na teden skozi vse leto. Zajeti so bolniki z gripo in gripi podobnimi boleznimi ali z drugo akutno okužbo dihal. “Zdravniki se ob tem lahko odločijo za odvzem brisov zgornjih dihal (nosu in žrela). Laboratorij za javnozdravstveno virologijo NLZOH vzorce analizira in ugotavlja prisotnost virusov influence in drugih najpogostejših virusov.”

Gre za metodo tako imenovanega mrežnega spremljanja gripe in akutnih okužb dihal. “Treba pa je vedeti, da to ni celotno število obolelih in da večina niti ne išče ali ne potrebuje zdravniške pomoči,” dodaja NIJZ.

Največ bolnih je pozimi in potrebujejo bolniški stalež

Po evidencah NIJZ je bilo v letih med 2016 in 2019 največ obolelih zaradi gripe in zaradi okužbe zgornjih dihal na vrhuncu zime, v mesecu februarju. Tako je bilo zaradi teh virusnih obolenj v bolniškem staležu februarja leta 2016 skupaj 952 obolelih, leto zatem kar 1905, leta 2018 jih je bilo 1292, lani pa celo 2485. Po zbranih podatkih NIJZ je bilo veliko bolnih in v staležu že tudi meseca januarja leta 2017 (1543) in lani, ko je bolniški stalež potrebovalo 1299 obolelih. Sezona gripe z množičnim obolevanjem se je leta 2018 podaljšala v marec, ko je bilo ta v bolniškem staležu 1162 obolelih.

Podatki razkrivajo tudi, da za gripo in okužbami zgornjih dihal ljudje obolevajo celo v najbolj vročem delu leta, na vrhuncu poletja v avgustu, čeprav gre le za posamične primere. Tako je bilo leta 2016 avgusta zaradi teh okužb v bolniškem staležu šest obolelih, leto kasneje osem, leta 2018 so jih zabeležili dvanajst, lani pa enajst. V omenjenih letih je število staležev zaradi teh virusnih okužb začelo občutno naraščati meseca decembra - leta 2016 je bilo decembra v staležu 93 obolelih, leto kasneje 61, deset manj jih je bilo leta 2018, lani pa kar 142.

V celotnem letu 2016 so uradno zabeležili zaradi teh okužb skupaj 1957 bolniških staležev, leto kasneje jih je bilo skupaj 4060, leta 2018 skupaj 3455, lani 4517.

Zaradi gripe tudi umirajo

Črna statistika o številu umrlih zaradi gripe in gripi podobnih bolezni sicer po pojasnilih NIJZ ni natančna, ker nekatere bolnišnice in mrliški ogledniki (zdravniki) za vzrok navedejo, denimo, pljučnico, infarkt ali kakšno drugo diagnozo, a so slednje le posledica zapleta zaradi gripe.

Zato NIJZ razpolaga z uradnimi podatki, pri katerih je kot vzrok smrti uradno res navedena gripa in šele kot zaplet nato tudi denimo pljučnica, a je število teh smrti iz že opisanih vzrokov sorazmerno nižje, kot jih je gripa resnično zahtevala. Tako je torej po zbranih podatkih NIJZ zaradi gripe leta 2016 umrlo 30 ljudi (dvanajst moških, 18 žensk, povprečna starost 80,2 leta). Leta 2017 je bilo zaradi gripe 57 smrti (24 moških, 33 žensk, povprečna starost 84,3 leta). Leta 2018 so zabeležili 54 smrti (22 moških, 32 žensk, povprečna starost 81,3 leta) in lani 51 smrti (19 moških, 32 žensk, povprečna starost 83,2 leta). Kot omenja NIJZ, v mrliških listih ob teh podatkih umrlih ni bila pri nikomer navedena nobena hujša ali huda kronična bolezen.

Porast zanimanja za cepljenje

Po preliminarnih podatkih NIJZ se je v zadnji sezoni 2019/2020 proti gripi cepilo skoraj 143.000 oseb, kar predstavlja 6,9 odstotka prebivalstva. Število cepljenih je bilo občutno večje kot v predhodni sezoni (4,5 odstotka prebivalstva) ali v sezoni še pred tem (2016/2017), ko je bilo cepljenih 4,1 odstotka ljudi.

Prav tako se je znatno povečal delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več, ki je lani znašal 18,8 odstotka in je bil za skoraj šest odstotkov višji. Ob tem NIJZ opozarja, da bodo natančni podatki za sezono 2019/2020 znani šele po koncu sezone, saj doslej razpolagajo le s podatki, ki so jih pridobili do 31. decembra lani.

NIJZ poudarja, da pred letošnjo sezono gripe pričakujejo večje povpraševanje po cepljenju proti gripi, kot je bilo lani. “Cepiti bomo predvidoma pričeli v oktobru. Lani smo v Sloveniji razdelili približno 182.000 odmerkov cepiva. V sezoni 2020/2021 bo na voljo enako cepivo proti gripi kot v pretekli sezoni, in sicer štirivalentno cepivo proti gripi francoskega proizvajalca. Naročenih je 270.000 odmerkov cepiva.”

V skladu s sprejetim programom cepljenja bodo cepljenje izvajali izbrani osebni zdravniki in drugi zdravniki, predvidoma pa tudi vse območne enote NIJZ na terenu. “Zaradi pomembnosti cepljenja proti gripi med pandemijo covid-19 bo NIJZ še posebno pozornost namenil ozaveščanju javnosti, posebej rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev o pomenu cepljenja proti gripi,” izpostavljajo in dodajajo, da vsem prebivalcem, še zlasti pa vsem, ki sodijo v rizične skupine in imajo kakšno kronično bolezen, nadvse priporočajo cepljenje.

Rasti okužb s covidom-19 ni mogoče napovedati

Napovedi o pričakovanjih porasta okužb s covidom-19 in sočasnega porasta okužb z gripo v prihajajoči jesensko-zimski sezoni se otepajo družinski zdravniki, infektologi, epidemiologi in tudi strokovnjaki v NIJZ (med njimi je veliko zdravnikov). Poudarjajo, da ni mogoče predvideti, kako se bosta razvijali gripa in covid-19. Tudi napoved, ali bosta napadali istočasno, vnaprej ni možna.

“Veliko pa je seveda odvisno od uspešnosti ukrepov za zajezitev covida-19,” opozarja NIJZ. “Če bodo ukrepi uspešni, bodo hkrati učinkovali tudi za gripo. Na širjenje obeh bolezni v delovnem okolju bo imel velik vpliv tudi obseg, v katerem se bo delo opravljalo od doma. Več dela od doma bi lahko ugodno vplivalo na manjše število okuženih, poleg tega pa tudi na manjše koriščenje bolniške odsotnosti, in to celo v primerih, ko bodo pri posameznikih izraženi znaki okužbe.”

NIJZ poudarja tudi, da prav tako ni mogoče z gotovostjo napovedati, kakšna bo letošnja sezona gripe in v kakšni meri bodo razsajali še ostali povzročitelji prehladnih obolenj. Še toliko težja je vnaprejšnja ocena o epidemiološkem stanju covida-19 v prihajajoči jeseni in zimi. “Obstaja pa verjetnost, da se bodo širili tako gripa kot covid-19 in hkrati še druga prehladna obolenja. Zato še toliko bolj priporočamo cepljenje proti gripi tistim, pri katerih lahko gripa poteka v težji obliki in z zapleti - kronični bolniki, starejši, majhni otroci (od šest mesecev do dveh let starosti), nosečnice, ljudje z zelo povečano telesno težo.”

Bi pa vsak moral upoštevati, da smo sredi pandemije covida-19 in so zato razmere še vedno izredne. Zato NIJZ nagovarja vse in vsakogar, naj pomagajo zmanjšati breme okužb dihal, saj bo le tako mogoče zaščititi ranljive skupine in dejavnosti, brez katerih ni mogoče preživeti. “To je še zlasti pomembno za zdravstveni sistem, ki bo po vsej verjetnosti obremenjen. Njegova preobremenitev ima lahko negativen vpliv tudi na izid covida-19,” sporoča NIJZ.

Je pa Svetovna zdravstvena organizacija (SZO/WHO) pred dnevi sporočila, da pričakuje, da bo v Evropi oktobra in novembra naraščalo dnevno število smrti zaradi covida-19. Vodja urada SZO za Evropo Hans Kluge: “Vse teže bo. Oktobra, novembra bomo priča večji smrtnosti.” Tako je komentiral podatek o vnovičnem hitrem naraščanju števila okužb z novim koronavirusom v Evropi.


Najbolj brano